Advertisement
DSF5060-scaled
17. arhitekturni bienale v Benetkah: MgO-cement – alternativa navadnemu cementu 

Zaradi lanskih izrednih razmer prestavljeni 17. arhitekturni bienale v Benetkah letos predstavlja dela 112 umetnikov iz 46 držav. Kurator bienala, arhitekt in pedagog libanonskega rodu Hashim Sarkis, je razstavljavcem podal projektno iztočnico »How will we live together?« (Kako bomo živeli skupaj?) in jih tako spodbudil k razmisleku na teme migracij, podnebnih sprememb, skupnostnega življenja in trajnosti. 

Ob skorajšnjem izteku arhitekturnega bienala so pred nekaj dnevi podelili nagrado zlati lev za najboljšo državno udeležbo na bienalu; prejel jo je paviljon Združenih arabskih emiratov. Člani mednarodne žirije so bili arhitekti Kazuyo Sejima, Sandra Barclay, Lamia Joreige, Lesley Lokko in Luca Molinari, pri paviljonu ZAE pa jih je najbolj navdušilo posvečanje odpadnim materialom in njihovemu potencialu v gradnji. 

Wael Al Awar in Kenichi Teramoto, kuratorja paviljona ZAE in ustanovitelja multidisciplinarnega studia Waiwai, sta izhodiščni slogan bienala uporabila kot vodilo za raziskovanje načina sobivanja narave in človeka ter spodbujanje arhitekturne stroke k bolj premišljenemu in odgovornemu izbiranju gradbenih materialov. 

Dejstvo, da je proizvodnja cementa kriva za kar 8 % izpustov ogljikovega dioksida v naše ozračje, je kuratorjema pomenilo povod, da sta se odločila zagnati raziskovalni projekt, ki bi dokumentiral iskanje cementu alternativnega materiala. Pri odkrivanju takega materiala sta iskala odgovore predvsem na področju biologije in geografije, sodelovala pa sta tudi z znanstveniki in raziskovalci iz Abu Dabija, Šardže in Tokia. 

Tako je nastala umetniška intervencija in hkrati eksperimentalna rešitev z naslovom Wetland (Mokrišče), ki je z raziskovanjem sabke* Al Al Ruwais v ZAE prepoznala potencial v solnih kristalih, ki se nabirajo na površini zajezene vode. Našli so magnezijev oksid (MgO), po trdnosti in obstojnosti primerljiv z apnencem. Tako je v raziskovalnem projektu predstavljeni MgO-cement pridobljen iz slanice, ki je imajo – saj je stranski produkt razsoljevanja – v ZAE v izobilju. Poleg tega pa mora MgO-cement za svojo konstrukcijsko trdnost iz okolice absorbirati CO2, in tako novi material z uporabo v gradnji ne bi samo zmanjšal porabe navadnega cementa, ampak bi s svojo CO2-negativnostjo celo popravil trenutno stanje onesnaženosti okolja. 

* Sabka – plimska ravnica, ki je povezana z obalnimi lagunami. Ob plimovanju voda zalije lagune in ustvari tanek sloj vode, ki se razteza v nekaj sto metrov širokem obalnem pasu. V tej vodi se zaradi izhlapevanja nabirajo slani minerali. 

Celoten raziskovalni proces je v paviljonu ZAE predstavljen z osrednjim elementom – skoraj tri metre visoko konstrukcijo, ki je sestavljena iz približno 3000 modulov, zaseda pa površino 7 x 5 metrov. Moduli koralam podobnih organskih oblik so ročno izdelani iz MgO-cementa. Za njihovo obliko sta avtorja črpala navdih iz vernakularne arhitekture tradicionalnih arabskih hiš, zgrajenih iz koralnega grebena. Tako sta s svojo strukturo, kar zadeva materialnost, želela spodbuditi razmislek o trajnostnih gradbenih pristopih, s samo obliko pa se pokloniti domači regiji, njeni identiteti in naravnim danostim sabke. 

Lokacija: 17. beneški bienale arhitekture, Arsenale

Poleg konstrukcije in zvočnega posnetka, ki opisuje celoten proces pridobivanja MgO-cementa, razstavni prostor spremljajo še velikoformatne fotografije priznane umetnice Farah Al Quasimi, ki prikazujejo sabko Al Ruwais ter tamkajšnje trenje med naravo in urbanizacijo. 

Besedilo: Brina Meze – Petrić

Ime projekta: Wetland – državni paviljon ZAE
Avtorja projekta: Wael Al Awar in Kenichi Teramoto (Waiwai Studio)
Kuratorja: Wael Al Awar in Kenichi Teramoto
Avtorica razstavljenih fotografij: Farah Al Quasimi
Podpornik projekta: Ministrstvo za kulturo in mladino, Združeni arabski emirati 

Leto izvedbe: 2021 

Fotografije (vir): https://nationalpavilionuae.org/architecture/2020-2/gallery/

Konstrukcija iz MgO-modulov – površina: 35 m2
Višina: 2,7 m
Število modulov: ok. 3000 

Raziskovalna ekipa: 

Wael Al Awar in Kenichi Teramoto, vodji raziskave, Ryuji Kamon, vodja raziskav in laboratorijskih prototipov, Lujaine Rizk, koordinatorka za laboratorije in raziskave, Aisha Al Sahlawi, laboratorijski in raziskovalni asistentka, Dina Al Khatib, laboratorijska dokumentacija 

Ibrahim Khamis, laboratorijski asistent, Ahmad Beydoun, laboratorijski asistent, Adomas Zeineldin, laboratorijski asistent, Ibrahim Ibrahim, laboratorijski asistent

Lokacija laboratorija: Alserkal Avenue, Dubaj 

Sodelujoče ustanove:
Newyorška univerza, Abu Dabi, laboratorij Amber
Univerza v Tokiu, laboratorija Sato in Obuchi
Ameriška univerza v Šardži – Oddelek za biologijo, kemijo in okoljske znanosti 

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.