V Gorici pri Oplotnici na lepi legi, s pogledom na gozd, ki ga preletavajo kanje, stoji hiša nevpadljivega, tipično slovenskega podeželskega izgleda. Hiša pa je takšna, tipična, samo na zunaj. Zgradil jo je Borut Šket. Zanesenjak. Z lastnimi rokami in iz konoplje.
Ne more se čisto komurkoli zgoditi, da si postavi hišo iz konoplje …
Jaz pravim, da si jo lahko pod mojim mentorstvom zgradi čisto vsak, sploh če je vsaj malo osveščen glede naravne gradnje, harmonije bivanja in glede lastnega vpliva na okolje. Konoplja že med rastjo s svojimi koreninami čisti zemljo in zrak. Ko se jo požanje in predela, ni nobenega onesnaževanja, poraba energije za predelavo je minimalna, in še sedaj, ko je uporabljena kot gradbeni material v zidu, še vedno deluje in čisti zrak v hiši. To je res prava naravna gradnja. Ko sem zidal to hišo, sem les uporabil za nosilni skelet. Je pa uporabljenega veliko manj lesa kot pri klasični leseni gradnji. Poleg konopljinega pezdirja (to je sredica stebla rastline) so v tem zidu uporabljeni izključno naravni in bivanju prijazni materiali. Apnena mešanica. Ilovica. Voda. V hiši ni niti grama cementa. Pezdir sem uspel pridobiti od slovenskega proizvajalca: tukaj blizu Vranskega je bila predelovalnica konopljinih vlaken, konopljarna podjetja Hannah biz.
Sicer pa se morava, da bi začela na začetku, vrniti v leto 2010, ko sem bil službeno v Nigeriji. Takrat sem se seznanil z gradnjo iz konoplje. Ker sem bil tako daleč stran od družine, sem se ob večerih kratkočasil z Youtubom in tam odkril, da se lahko hiše gradi tudi tako. Natančno sem raziskal ta princip gradnje in se odločil, da hočem to početi, da bo gradnja s konopljo moje poslanstvo na tem svetu. Po povratku v Slovenijo sem se leta 2012 že skoraj dogovoril za gradnjo hiše iz konopljinega betona v Ljubljani. Do gradnje potem ni prišlo, smo pa takrat, prav za to hišo, na Zavodu za gradbeništvo Slovenije analizirali toplotne karakteristike 50 cm debelega zidu iz konopljinega betona, zunaj in znotraj obdelanega z naravnimi materiali. Teh 50 cm je imelo faktor toplotne prevodnosti manj kot 0,15 W/m2K.
Brala sem, da ste leta 2013 v Bio parku Nivo v Žalcu zgradili piramido iz konopljinega betona. Je bila to vaš prvi realiziran objekt v tehniki gradnje s konopljo?
Da. Poklical sem Henryja Thompsona iz irskega podjetja The OldBuilders, ki se že tri desetletja ukvarja z gradnjo iz konoplje, in mu predlagal, da bi skupaj postavili to piramido. Prišel je in me podučil o sistemu. Imel je tudi predavanje, dogodka se je udeležilo tudi nekaj arhitektov.
Leta 2016 sva se z ženo odločila, da zgradiva svojo hišo iz konoplje. Podrla sva staro hišo do betonske plošče, na tej pa sem napravil konopljin estrih ter stene iz konopljinega betona. Na podstrešju je prav tako plošča iz konopljinega betona. Takšno hišo sem si želel. Da bi bil njen ovoj v celoti iz konopljinega betona.
Kakšna je debelina obodnih sten?
30 cm. Zunaj še 4 cm ometa, znotraj 3 do 4 cm. Vse skupaj 37 cm.
In sestava stropa nad nama?
Ilovnati omet, grobi, fini, trstika, deske, zgoraj pa 20 cm konopljinega betona.
Kaj pa plošča pod najinimi nogami?
Lesene letve 5/8 cm, vmes konopljin beton, na to pa sem položil deske in čez ladijski pod. To je najcenejša, najlepša, najtoplejša in najbližja možna rešitev. Te deske smo nabavili 10 km stran od Oplotnice. Pripeljali so jih sem, jih sami vgradili, potem pa smo, vsa družina, šli na kolena in tla premazali s konopljinim oljem za zaščito lesa.
Kje ste torej pridobili vse te praktične izkušnje, da ste si upali zgraditi lastno hišo iz konoplje? Je zadostovalo pred tem postaviti eno piramido v Žalcu?
Glejte, jaz sem že od leta 2010 v tem. Veliko sem o tem prebral v knjigah in na spletu. Napravil sem vsaj 100 kosov zidakov.
Torej ste vse to znanje posrkali vase in se lotili gradnje. Tako preprosto? Kar obvladali ste vse?
Točno tako. S šestletnimi pripravami. Najprej smo napravili leseno skeletno konstrukcijo, in ko je bila ta postavljena, sem si tisto visečo mrežo, ki jo vidite tam, obesil med tramove in spal med gradnjo kar tu. Delal sem in se vsak dan veselil naslednjega dne. Ljudje z vasi so zjutraj hodili tu mimo na sprehode in me gledali, jaz pa: »Zdravo!« in sem vstal in šel delat naprej. Uspel sem vgraditi tudi troslojna lesena okna, ki so sicer 40 ali 50 % dražja od plastičnih. Henry Thompson mi je tako svetoval in jaz zdaj to predajam vam. „Poglej, Borut, tudi če bi vgradil plastična okna, ki ne dihajo, ne bi bil problem. Ker tvoja hiša diha skozi vse ostale površine,“ je rekel. V konopljini hišise kar čuti kvaliteto zraka, konoplja ga čisti, ni kondenza, vlaga je uravnavana skozi stene, vedno je med 45 in 55 %. V takšni hiši plastična okna niso problem, pri takšni gradnji jih vsem priporočam. Prihranek s plastiko pa, lahko med gradnjo uporabiš za marsikaj drugega.
No, staro hišo smo torej začeli rušiti avgusta 2016, okna pa smo imeli vgrajena proti koncu novembra.
Zidove pa ste v lastni režiji vlivali v opaž?
Zunaj pred hišo sem imel mešalec in preko škripca sem vlekel sem gor maso iz konopljinega betona. Stene sem zaopažil kot za klasično betonsko steno, opažil sem pasove po 50 cm v višino in sem vlival.
Torej je vaša hiša popolnoma monolitno grajena.
Da. Neravnine zidov se sicer z ilovico izravnajo, ne priporočam pa preveč ravnin. Nepravilnosti so zaželene – poglejte zidove v tej hiši. Tako domače in toplo delujejo.
Tudi tanke predelne stene ste vlili iz konopljinega betona?
Tudi. Ojačane so s prečnimi lesenimi diagonalami in to je to. Stena je potem ometana z grobim in finim ilovnatim ometom. Stenske dekoracije, ki jih vidite po hiši, je izvedla žena Branka. Barvala je z barvami iz narave. Modro barvo dobite iz borovnic, rumeno iz kurkume, zeleno iz špinače. Že navadna trava da zelen odtenek.
Arhitekta pa ste za gradnjo hiše le morali imeti? Da vam je izdelal projektno dokumentacijo.
Seveda. Arhitektka Tina Vereš nam je vse krasno pripravila. Ta projektna dokumentacija, tile PGD-ji, to je …
Je arhitektka skupaj z vami „orala njivo“, da sta pridobila gradbeno dovoljenje za takšno hišo?
Ona je izrisala, kako bo to izgledalo, jaz sem ji povedal, kakšne morajo biti stene, koliko debele. Poglejte ta prostor, kako ga je lepo zasnovala. To je nekaj neverjetnega.
Ni hodnikov.
Niti centimetra.
Pa je upravni delavec, ki je obravnaval vašo vlogo za gradbeno dovoljenje, doumel, da gre za konopljino gradnjo?
Mislim, da sploh ne. Najprej je imel na projektno dokumentacijo osem pripomb, naslednjič jih je bilo dvaindvajset. Ampak smo vse lepo dopolnili, da smo na koncu prišli do gradbenega dovoljenja. Ko se je gradnja pričela, smo imeli na gradbišču tablo, na kateri sem bil jaz naveden kot vodja del in kot nadzornik, vse jaz sam.
Kaj pa sosedje? So vašo konopljino gradnjo sprejeli „po sosedsko“?
Sosedje so mi bili pripravljeni veliko pomagati.
Kaj pa nevednost, predsodki do konoplje?
Moja žena se rada pošali, da če je kdo depresiven, naj kar k nam pride in se nadiha teh sten in mu bo takoj bolje. Gradnja s konopljo nima veze s THC-jem.
Torej, koliko časa je trajala gradnja?
Jeseni leta 2016 smo začeli rušiti stari objekt, aprila 2017 smo se že vselili. Samo zaključni sloj fasade je manjkal. Dokončal sem ga lani spomladi. Hiša ima štiri sloje na zunanji strani. Barvano je s starim gašenim apnom, pigment je rahlo rumenozlat.
Odgovorite mi, prosim, še enkrat na vprašanje, kakšen tip človeka se odloči za gradnjo s konopljo.
Lahko se vsakdo.
Torej vi konkretno samo zaradi Youtuba v Nigeriji?
Na splošno verjamem v konopljo. Konoplja lahko spremeni svet. Bo pa, žal, verjetno prej svet propadel, kot da bi se to zgodilo. Poglejte, iz konoplje lahko dobimo nadomestke kamna, železa, lahko zgradimo hišo, naredimo obleko, zdravilo, hrano. Potrebujemo še kaj? Nič več. Saj se stvari premikajo naprej in naša osveščenost glede konoplje je vse večja, ampak vse skupaj poteka zelo počasi. Zaradi narobe sveta, materializma, izkoriščanja, glejte, zaradi tega sem se odločil za konopljo. Tako, takšen človek moraš biti. In opažam, da me obkroža čedalje več ljudi, ki podobno razmišljajo. Ki se zavedajo, da smo tukaj in zdaj. Tako. Jaz bom tukaj napravil, kar imam za opraviti, potem pa grem naprej. To je moja pot. Zelo zanimiva. Preden pa pride cilj … Cilja naj ne bo nikoli. Od trenutka, ko sem izvedel za gradnjo s konopljo, sem vedel, da si bom zgradil takšno hišo. In se trudil osrečevati druge ljudi s konopljino gradnjo.
Lahko zaključiva s tem, da vaša hiša popolnoma deluje? Pozimi je toplo, poleti je v njej prijetno hladno. Konopljin beton težko gori, je odporen na insekte, paropropusten.
Čisto vse štima. Klima je prijetna. Saj tudi sami zdaj čutite, da je tu prijetno. Tako kot v lesenih ali slamnatih hišah. Klasično grajena hiša se s konopljino ne more primerjati.
Ali tako posebna hiša vpliva na vas, ki v njej živite?
Z družino živimo tukaj in zdaj. Ničesar drugega ni kot samo sedaj. Če je sedaj v redu, tudi naslednji trenutek ne more biti slab. Sam sem prehodil dolgo pot, da sem zdaj tukaj. Moram priznati, da sem zelo zadovoljen sam s seboj.
Se vam obeta še kakšen projekt gradnje s konopljo?
Se.
Arhitekti bi se morali več osveščati in seznanjati z alternativnimi načini gradnje.
Poglejte, gradnja s konopljo sploh ni alternativa. Na Japonskem še vedno stoji konopljin tempelj iz 17. stoletja, tudi pri gradnji piramid v Egiptu naj bi uporabljali konopljo. To ni alternativna, to je bolj pozabljena vrhunska gradnja. Najbolj naravna, z najmanj negativnih posledic za okolje. To, da konoplja v mojih zidovih še vedno čisti zrak, kaj ni to fenomenalno?
pogovor: Tinka B. Prekovič
foto: Jana Jocif
Prispevek je bil prvič objavljen v časopisni izdaji Outsiderja: Arhitektura v sozvočju, spomladi 2019.
Podprite Outsider z naročilom!
