Kaj imajo skupnega madridska alternativa, Ravnikar in kovinsko pohištvo?
Svetlo stanovanje v srcu prestolnice je navdih, ki ga išče v na videz nezdružljivih rečeh, mojstrsko prevedlo v celovit arhitekturni zdelek.
Projekt je šolski primer dobre prakse, ki usklajuje in uresničuje več nivojev arhitekturnega delovanja, a hkrati jasno in nedvoumno govori o svojem konceptu. V skladu s sodobnimi smernicami oblikovanja tlorisov in hkrati z globokim spoštovanjem do arhitekturne dediščine preteklih desetletij sta avtorja k zasnovi opreme stanovanja pristopila povsem logično. Kaj v prostoru je vredno ohranjanja, ker bistveno zazanamuje obstoječi karakter stanovanja? In na drugi strani, kaj je potrebno spremeniti, da se izrazi želja po drugačnem načinu bivanja, ki bo ustrezal specifičnima uporabnikoma?
Ker se stanovanje nahaja v eni od stolpnic, ki jih je v šestdesetih letih zasnoval Edvard Ravnikar, sta avtorja v poklon velikemu arhitektu ohranila nekaj elementov, ki so v stanovanju že od samega začetka. Tako lahko v jedilnici občudujemo široko polico iz terazza, se pogrejemo ob unikatnih vertikalnih litoželeznih radiatorjih, iz prostora v prostor pa stopimo po originalnem hrastovem parketu. Madridskost iz imena projekta je svojo posledico našla v mestoma igrivem umeščanju elementov v prostor, ki so idejni poklon alterkulturnemu gibanju La Movida Madrileña, duhovito pa na velemestni vrvež namiguje tudi neonski napis v jedilnici.
Minimalistično opremljeno, na prvi pogled skoraj sterilno stanovanje je idealna platforma za bivanje in ustvarjanje dveh mladih arhitektov. Vsega odvečnega očiščena oprema izpostavlja le to, kar je bistveno, in s svojo nevsiljivostjo zagotavlja, da se prostor v stanovanju prilagaja trenutnim potrebam in prostorskim eksperimentom. Če pogledamo pobližje, tako ugotovimo, da je stanovanje pravzaprav polno majhnih detajlov in domislic, s katerimi sta ga naselila uporabnika.
Aleš Gabrijelčič, m.i.a., in Kaja Todorovič, m.i.a.:
Najin cilj je bil ohraniti osnovno tlorisno zasnovo 54 m2 velikega stanovanja, ki se preko centralnega prostora srečevanja povezuje z ostalimi bivanjskimi deli – kuhinjo, spalnico in kabinetom. Hkrati pa sva želela vse servisne in utilitarne dejavnosti, kot so toplovodni bojler, pralni stroj, garderoba pomakniti v ozek pas, ki stanovanje deli na dve polovici, javno in zasebno. Servisni pas razbremeni bivanjski del dodatnih površin za shranjevanje s čimer so ustvarjeni odprti in svetli prostori.
Avtorji: Aleš Gabrijelčič, m.i.a., Kaja Todorovič, m.i.a.
Leto prenove: 2017
Površina stanovanja: 51 m2
Lokacija: Ljubljana
Avtor fotografij: Miran Kambič
Napisala: Ajda Bračič
