Advertisement
Slika 1-1
Aleš Gabrijelčič: Polemične oaze
Getting your Trinity Audio player ready...

Tam, kjer se mogočni nebotičniki stikajo z nebom, kjer zemljo prekriva debel beton, ulicam pa vlada gost promet, se zdi naša duša ujeta v občutku odtujenosti in hrepenenja po svobodi. A ko drobec zelenja le prebije hladne in zamolkle betonske stene, se zgodi nekaj čarobnega. Mesto zadiha, njegove ulice postanejo prijaznejše, parki se napolnijo, kavarne zaživijo. Z vsakim novim drevesom, cvetlico ali zeliščnim vrtom se v mesto povrne dih narave, ki prinaša občutek miru in harmonije. Mestne oaze niso lepe zgolj na pogled, imajo tudi zdravilne učinke, saj čistijo zrak, zmanjšujejo stres in spodbujajo biotsko raznovrstnost. Največjo grožnjo sodobnim mestom danes predstavlja globalno segrevanje, ki s seboj prinaša valove vročine in ekstremno naraščanje temperatur. Poleti, ko sonce neusmiljeno pripeka na velike zidane krajine, ozračje v razgretih labirintih betona pa postaja zadušljivo, je življenje v mestu vse bolj neznosno. Mnoga urbana središča se, da bi omilila neizbežne posledice in vrnila mestom izgubljeno harmonijo z naravo, podajajo na pot trajnostne preobrazbe. Okoljske organizacije so namreč jasne: učinki segrevanja bodo v prihodnosti le še bolj izraziti in neizprosni.

Dunaj se uvršča med vodilna mesta na področju ozelenjevanja urbanih prostorov in že dolgo velja za vzorčni primer mesta z uspešnim modelom trajnostnega urbanega razvoja. V svoje urbanistične strategije zavzeto vključuje raznolike ekološke in socialne dimenzije. Med nedavne uspešno izvedene trajnostne projekte med drugim sodi pobuda »50 Grüne Häuser« (50 zelenih hiš) oziroma ozelenjevanje fasad, s čimer bijejo bitko s poletno vročino, ali pa projekt »Grätzloase« (Oaze v soseski), ki spodbuja Dunajčane, da na svojih ulicah zasnujejo zelene oaze, neodvisne od komercialnih interesov. Nedavno pričeta prenova Michaelerplatza pa s svojim načrtom ozelenitve tega ikoničnega mestnega trga v samem središču Dunaja odpira burno polemiko med različnimi strokami – spomeniško, arhitekturno in okoljevarstveno. (Povezava do projekta)

Pred nekdanjo cesarsko palačo Hofburg se razprostira simbolno pomemben trg Michaelerplatz, obdan z impresivnimi in oblikovno bogatimi zgradbami, ki pričajo o pretekli slavi in veličini mesta. Med njimi izstopajo cesarska konjušnica, cerkev sv. Mihaela in arhitekturna ikona Looshaus. Poleg njegove arhitekturne veličine se med najizjemnejše zgodovinske točke mesta trg uvršča tudi zaradi simbolike, saj je bil priča številnim ključnim dogodkom v razvoju avstrijske države. Zaradi svoje edinstvenosti je uvrščen na seznam varovane Unescove svetovne dediščine. Trg je svojo zadnjo obsežno prenovo doživel v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je sloviti arhitekt Hans Hollein s svojo drzno vizijo razkril globoko zakopane ostaline nekdanjega rimskega mesta. Današnja prenova je bolj zadržana in z zasaditvijo devetih dreves in umestitvijo vodnega elementa stremi k snovanju podnebju prijaznega javnega ambienta. Projekt je kljub premišljeni izbiri drevesnih vrst, katerih krošnje ne bi preglasile pomembnega arhitekturnega ansambla, ter njihovi skrbni umestitvi izven glavnih vizur trga ob začetku gradnje naletel na močan odpor kolegov v stroki. Ta izziv je znova obudil globoko in trdovratno razpravo med zagovorniki ohranjanja zgodovinskega stanja ter tistimi, ki spodbujajo uvajanje sodobnih rešitev v mestno okolje.

Vir: https://www.wienzufuss.at/wp-content/uploads/sites/3/2023/06/c2023-ZOOMVP_Mobag-Michaelerplatz_c16_V2-2000×1334.jpg

Vrsta uglednih domačih in tujih arhitektov je na mesto Dunaj v aprilu naslovila odmevno odprto pismo. (Povezava) V njem izražajo bojazen pred uničenjem urbanističnega učinka tega zgodovinskega trga. Kritiki so še posebej zaskrbljeni zaradi načrtovane ozelenitve, saj menijo, da bi lahko okrogel trg, obdan s Hofburgom, cerkvijo sv. Mihaela in Looshausom, izgubil svoj značaj prazne površine v gosti mestni strukturi. Urbanističnega pomena Michaelerplatza pa ni mogoče zmanjšati le na vizualno os med Kohlmarkt in Michaelertor, kot naj bi bilo nakazano s strani naročnika, temveč ga je potrebno obravnavati celovito. Pismo, ki ga je podpisalo več kot 100 arhitekturnih strokovnjakov in kulturnih ustanov iz Italije, Nemčije, Švice, ZDA in Avstrije, so podprli tudi ugledni lokalni podporniki, med njimi nekdanja direktorica Belvedera Agnes Husslein Arco in arhitekt Hermann Czech. V njem je sicer jasno poudarjeno, da podpisniki niso nasprotniki ozelenitve, temveč se zavzemajo le za to, da ta ne bi bila izvedena prav na tem občutljivem zgodovinskem mestu. Mesto vztraja pri argumentih, da je projekt pridobil vsa kulturno-varstvena soglasja in je zasnovan tako, da v čim manjši meri izpostavlja prisotnost dreves, vsebinsko naj bi le nadaljeval obsežno ozelenjevanje mesta, vključno s preoblikovanjem središča Dunaja. To zgodovinsko ni bilo ozelenjeno in zato danes velja za nekoliko zapečateno območje. Ob tem pa mesto poudarja, da je za uspešnost takšnih prizadevanj ključna skrbna obravnava in obsežna strokovna razprava.

Tovrstne razprave niso omejene le na Dunaj. Podobne so se odvijale tudi pri nas, ko so se oblikovale različne zamisli o ozelenitvi slovenskih trgov in ulic. Pri sedanjem načrtu ozelenitve Michaelerplatza je težko zavzeti enostransko stališče, saj vsi vpleteni akterji nastopajo z razumnimi in dobro podprtimi argumenti. Pomenljivo pa je, da je bil skozi zgodovino prav Michaelerplatz tisti del Dunaja, kjer so se ideje stroke in javnosti najmočneje spopadale. Ta ikonični prostor je zato postal žarišče številnih razprav in kontroverz, ki presegajo druge arhitekturne posege v mestu, a hkrati tudi priča o nenehnem dialogu med preteklostjo in sodobnostjo, ki bogati kulturno tkivo vsake urbane prestolnice.

Napisal: Aleš Gabrijelčič

Vir naslovne slike: https://www.wien.gv.at/bilder/_imager/bilder/bv01/183730/michaelerplatz-neu_e82145bea43889f68d51ab535f37f44a.jpg

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.