Tulou je specifična stavbna tipologija iz zemlje, značilna za kitajsko provinco Fujian. Graditi so jih začeli že v 12. stoletju, nekatere izmed stavb pa so še vedno naseljene. Leta 2008 je bilo 46 primerkov vpisanih v UNESCO register svetovne dediščine.
Tulou v dobesednem prevodu pomeni ‘stavba iz zemlje’. A ta skopi opis ne ustreza, saj gre za geografsko zelo ozko prisotno stavbno tipologijo s svojimi lastnimi zakonitostmi. Gre za velike objekte, ki so v tlorisu praviloma okrogle ali pravokotne oblike, okrog in okrog pa so zaščiteni z debelimi zidovi iz zbite zemlje. V eni takšni stavbi lahko prebiva tudi 800 ljudi, zaradi močne utrjenosti in dodatnih struktur znotraj ‘obzidja’ pa pravzaprav spominjajo na majhna mesta. Znotraj zunanjega kolobarja so prostori za posamezne družine, ki skupaj bivajo v tulou, razdeljeni po višini – kot bi šlo za vrstne hiše, sklenjene v krog. V enem izmed največjih toulou – Jiqinglou – je v eni etaži ena poleg druge nanizanih 72 sob. Ena najbolj zanimivih lastnosti tovrstnih stavb je, da so bivališča v njih popolnoma enakopravna: vsaka družina dobi del stavbe, po velikosti ustrezen glede na število članov, ki sega od tal do ‘penthouse’ nadstropja. Tudi naloge in skrb za skupne prostore so porazdeljeni enakomerno.
Zunanje stene tulou so praviloma zgrajene v dveh plasteh: spodnja plast iz kamnitih blokov, spojenih z vezivom iz peska, apnenca in gline, sega do višine prvih dveh nadstopij in je povsem brez oken; zgornja plast pa je narejena iz zbite zemlje, pomešane z lokalnimi materiali (bambus, slama, riž…). Na vrhu steno varuje streha s širokimi napušči, ki konstrukcijo deloma ščitijo pred dežjem. Zunanje stene so nagnjene proti sredini koluta, kar povečuje njihovo stabilnost, prav tako pa se njihova širina z višino zmanjšuje.
Yuchanglou je eden izmed najstarejših primerkov stavbe vrste toulou, zgrajen pa je bil leta 1308 v času dinastije Yuan. Ima pet nadstropij in je s tem eden najvišjih primerkov, s časom pa se ga je prijel ljubkovalni vzdevek ‘cikcak’ tulou, saj leseni stebri na notranjih balkonih v njem ne stojijo naravnost, temveč so po etažah izmenično poševno nagnjeni. Do te nenavadne postavitve naj bi prišlo zaradi napake pri merjenju potrebnega materiala. Kljub temu tulou še vedno stoji in je naseljen. Tulou tipologija dokazuje, da je mogoče stavbe iz zbite zemlje s primernim vzdrževanjem ohraniti tudi več stoletij, ter da je z enostavno tehnologijo iz zbite zemlje moč graditi večnadstropne, velike stavbe.
Pripravila: Ajda Bračič
Fotografije: Song Xiang Lin © UNESCO, Wikipedija
Podprite Outsider z naročilom!
