Vsakomur, ki je v zadnjih letih namenil le peščico svoje pozornosti velikim razvojnim projektom prostorske revitalizacije, je jasno, da so v mnogih primerih t.i. kreativni centri ključnega pomena pri ustvarjanju blagovne znamke projekta in posledično pri njegovi uspešnosti oziroma dobičkonosnosti. Tega so se leta 2007 zavedali tudi v podjetju IMOS, ki je do stečaja imelo v lasti območje Tobačne, ko so v prostore ene izmed stavb povabili ekipo uveljavljenih kreativcev, kasneje pa v njih v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane uredili Kulturni center Tobačna 001.

Sledil je stečaj podjetja IMOS, prazne proizvodne hale, pisarne in dolge hodnike, pa so en za drugim naselili umetniki, nevladne organizacije, kulturniki in kreativci vseh vrst. Ena prvih tovrstnih organizacij, ki se je naselila v na pol prazno stavbo na Tobačni 5 je bil Kreativni center Poligon. Neodvisna platforma, ki je za svoje poslanstvo izbrala razvoj neprofitnih in profitnih projektov z namenom opolnomočenja samozaposlenih ustvarjalcev in ustvarjalnih skupnosti, je tudi prva tvorba, ki je v naš prostor vpeljala sodoben način ustvarjalne produkcije. Vzpostavitev centra Poligon je v stavbo Tobačne privabila tudi druge in tako je sledil razvoj različnih kreativnih vsebin, vse od raznih start-upov, nevladnih organizacij,   festivalov, oblikovalcev, arhitektov pa do večnamenskih prostorov in delavnic. Tako je v nekdanjih prostorih tovarne tobaka spontano zaživel prav tak kreativni center, za kakršnega so mestne oblasti že večkrat izkazale zanimanje in o kakršnem sanjajo podučeni investitorji.

Tega potenciala pa očitno niso prepoznali v podjetju Tobačna center, ki je lansko jesen, po dolgoletnih pravnih sporih, postalo novi lastnik večine območja nekdanje tovarne. Prvi, s katerim novi lastniki niso nameravali podaljšati najemne pogodbe je bil prav Kreativni center Poligon, ki je predstavljal srce kulturne produkcijske scene v Tobačni. Prostori, ki jih je naseljeval Poligon so zagotovo najlepši in najprostornejši v celotni stavbi, saj so člani skozi leta v njih vložili veliko denarja in svojega časa, zdaj pa jih bodo zasedle pisarne podjetja Tobačna center. V izteku lanskega leta se je izkazalo, da so novi lastniki vsaj prelistali priročnik za tovrstne razvojne projekte. Tedanjim najemnikom so predstavili vsebino nove pogodbe, ki naj bi stopila v veljavo z novim letom. Vsebino pogodb si lahko razlagamo tudi kot klasično obliko mehkega pritiska, da bi najemniki prostore zapustili, saj prinaša tudi do trikrat višje najemnine, dodatno trimesečno varščino in nov hišni red s časovno omejenim dostopom. Novi pogoji so bili za mnoge najemnike prevelik zalogaj, saj kljub višji najemnini lastniki niso nameravali vložiti sredstev v ureditev že tako dotrajanih in neprimernih prostorov. Nov hišni red in omejen časovni dostop, pa bi mnogim otežila izvajanje programa. Tako so člani kolektiva Cirkulacija 2, zavoda PHI, kolektiva Tobiro in mnogi drugi, ki so soustvarjali vitalno in dinamično identiteto prostora, čez noč zapustili Tobačno.

Tako je mesto ostalo brez kreativnega centra, lastniki brez dobrega marketinga in nastavka za identiteto projekta, prebivalci mesta pa si lahko obetamo le predraga stanovanja in turistične nastanitve. Zato someščanom predlagam, da skupaj zahtevamo boljše izvajalce gentrifikacije, ali pa jih zavrnimo v celoti! Zaradi dolgega spiska ponesrečenih velikih projektov urbane »revitalizacije«, ali bolje gentrifikacije, pravzaprav predlagam, da se jim kar odpovemo in namesto diktata gonje po dobičku, prostor začnemo urejati v skladu s potrebami, željami in sanjami vseh prebivalcev mesta. Na ta način bi lahko zagotovili dovolj primernega prostora tudi za kulturne vsebine, ki bi bogatile življenje slehernega prebivalca in ne denarnic vlagateljev.

Piše: Blaž Šenica

Fotografija: David Lotič Banović

Podprite Outsider z naročilom!

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja