Delovni prostori arhitektov: Studio.a+v

Arhitektura, Interier
20 maja, 2020

Delovni prostori arhitektov: Studio.a+v

Ustanovitelja Studia.A+V, Anže Koren in Viktorija Žavbi, sta izkušnje v arhitekturnih birojih in kot samostojna avtorja nabirala že med študijem. Leta 2012 sta ustanovila lasten biro. Leta 2015 se jima je pridružil Robert Prašnikar. Ko so lansko jesen iskali nove pisarne, so se povezali s spletno agencijo TriTrim in si z njo razdelili prostore nekdanje jedilnice delavske menze v industrijskem obratu za Bežigradom.
Vizija je bila jasna: »Želeli smo si urediti prijetne, zračne in svetle delovne prostore v industrijskem slogu z dobro prometno povezavo in v bližini centra. V kratkotrajni prenovi, ki je trajala slabe štiri tedne, smo nekdanje prostore preobrazili v današnje stanje z vidno AB-konstrukcijo stropa, belimi stenami in vidnimi inštalacijami s spuščenimi lučmi.«

Želje so se izpolnile. Dejstvo, da v prostoru domujeta dve podjetji, omogoča živahno izmenjavo idej in vsakodnevno druženje ob malici v skupnih prostorih. Vendar pa prevelika bližina ni vedno optimalna, ugotavljajo arhitekti: »Pisarne imamo urejene v ‘oceanskem tlorisu’, za kar ugotavljamo, da ni najboljša praksa, kadar posameznik potrebuje mirno delovno okolje. V prihodnje imamo v načrtu izvedbo dodatnega
prostora (ali predelitev obstoječih), ki bo namenjen delu natečajnih ekip ali maketarnici ter bo omogočal bolj mirno oziroma ločeno delo.«
Sicer pa v druženju uživajo. Z ekipo Tritima v toplejšem delu leta pred pisarno občasno organizirajo celo piknike. Kako si razdelijo delo? »Trenutna organizacija ekipe je okvirno deljena na idejno-oblikovalski ter izvedbeno- tehnični del, kjer je glavna skrb, da se idejne rešitve
nato tudi realizirajo. S skupnimi koordinacijami skrbimo za izmenjavo mnenj.« Večina dobička iz poslovanja trenutno ostaja v podjetju, saj ga vlagajo v razvoj in delovanje podjetja, na primer v nakup strojne in programske opreme, obiske mednarodnih sejmov in konferenc, ureditev pisarn in podobno.

Do trenutne delovne situacije arhitektov v Sloveniji so kritični: »Ob razpršenosti trga se vsak na svoj način sooča z izzivi in uči na lastnih napakah. S tem prihaja tudi do različnih pogledov in interesov, kar onemogoča poenotenje mnenj in vrednosti storitev v interesnem združenju stroke. Ta razhajanja v veliki meri vplivajo na zmanjšanje oz. razvrednotenje družbenega vpliva arhitekturne stroke, za kar pa mislimo, da smo delno krivi tudi sami arhitekti, ker ne znamo zgraditi tovariškega odnosa znotraj stroke.«