Projekt »Nestanovitnost prihodnosti« je arhitekturni manifest, ki zavoljo svoje jasnosti in radikalnosti krši dva glavna natečajna kriterija; tehnologija gradnje je jeklena in ne lesena, prav tako je predpisan tlorisni gabarit stavbe močno presežen. Projekt v osnovi postavlja pod vprašaj smiselnost dolgoročne gradnje v urbanih okoljih. Na vprašanje o bivanju v prihodnosti odgovarja z montažno stavbo, katere nosilna konstrukcija je sestavljena iz prefabriciranih, jeklenih, gradbenih odrov. Ti omogočajo spremenljivost in prilagodljivost skozi čas tako na nivoju tlorisne zasnove stavbe kot tudi na nivoju urbanizma mesta. Arhitektom uspe, kljub začasni naravi strukture in kljub uporabi cenejših materialov, ustvariti primer tektonskega, arhitekturnega objekta. Dodatno se projekt ukvarja z vprašanjem (motornega) prometa v mestih. Zavzame močno stališče, da mora v prihodnosti osebno prevozno sredstvo v urbanih okoljih postati kolo. To stališče podkrepi z elementom kolesarske rampe, ki povezuje vsa nadstropja objekta, s tem pa kolesarski promet povsem integrira v arhitekturo objekta. Kljub temu, da je ideja hibrida kolesarske rampe in stanovanjske stavbe v osnovi dobra, je njena izvedba iz več vidikov problematična. Rampa zavzame nesorazmerno velik del parcele, njena funkcija pa je izključno transportna. Arhitekti bi ta prostor lahko izkoristili programsko bolj kompleksno in inovativno. Elaborat zaradi kršenja osnovnih natečajnih kriterijev ni med prejemniki nagrade, ga pa izpostavljamo kot dober primer premisleka in materializacije ideje o bivanju v prihodnosti.
Avtorja:
Marko Primažič
Jernej Potokar
Partner natečaja:
