• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Arhitektura,Razmislek,Vizije
/
24 junija, 2016

DRŽAVA IN ARHITEKTURA

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Te dni obeležujemo 25-letnico državnosti Republike Slovenije. Osrednje slavje bo danes na Kongresnem trgu v središču Ljubljane; slavje ob razglasitvi državnosti leta 1991 je potekalo na bližnjem Ravnikarjevem Trgu republike, nekdanjemu Trgu revolucije. Že samo ta dva, na prvi pogled povsem objektivna podatka skrivata  v sebi kal vprašanja, ki ga želim postaviti. Okrogle obletnice vedno predstavljajo priložnost za razmislek o preteklem in lahko obenem postanejo povod za konstruktivno kritiko, ki si želi boljšo prihodnost. Takšne konstruktivne kritike je naša država gotovo potrebna; morda pa bi prišla prav tudi arhitekturni srenji. Smo v četrt stoletja samostojnosti oblikovali karkoli, kar bi lahko imenovali državno, državotvorno ali vsaj upravno arhitekturo?

2

Paradoksalno, obenem pa značilno je, da bo letošnja proslava na trgu, ki so ga zasnovali staroavstrijski inženirji kot paradno površino cesarske vojske za časa kongresa Svete alianse leta 1821 – zvezdniškega trenutka Ljubljane v 19. stoletju. Najbolj reprezentančnemu trgu predvojne slovenske prestolnice je nato sto let pozneje podelil nov značaj še velikan slovenske arhitekture Jože Plečnik, tik pred okupacijo pa si ga je za simbolno središče izbrala tudi kraljeva Jugoslovanska oblast, ki je v parku zvezda postavila ogromen spomenik kralju Aleksandru. Povojni socializem si je namesto starega reprezentančnega središča mesta zgradil novega v danes kar nepredstavljivo monumentalnem zamahu Ravnikarjevega Trga revolucije. Kljub temu, da Slovenija vse do konca dvajsetega stoletja ni obstajala kot mednarodno priznana in neodvisna država, je vsakokratna oblast na lokalni in regionalni ravni izoblikovala svoje stališče do arhitekturne reprezentacije države ter jo v veliki meri tudi uresničila.

3

Danes pa se zdi, da ne moremo govoriti niti o neambicioznosti države do arhitekture – povezave med državno reprezentacijo in arhitekturo (pa tudi drugimi umetnostmi) preprosto ni. Še v osemdesetih letih in v času osamosvojitve ni nič kazalo na to, da se bosta država in arhitektura sporazumno razšli. Arhitektura kot državna in nacionalna identifikacija se je še posebej intenzivno, četudi ambivalentno in morda ironično, tematizirala ob projektih skupine Neue Slowenische Kunst in z njihovo tematizacijo Plečnikovega parlamenta oziroma stožčaste Katedrale svobode. Mimogrede, ste vedeli, da je NSK za oder z začetno slavnostjo Štafete mladosti leta 1987 predlagal ogromno maketo Plečnikovega parlamenta, plavajočo na sredi Bohinjskega jezera? Iz gigantske inštalacije naj bi prvega štafetnika na kopno popeljal helikopter JLA, od koder naj bi štafeta krenila svojo običajno pot po Jugoslaviji, ki bi se zaključila v Beogradu. Seveda do takšne proslave ni nikoli prišlo, pa ne zato, ker oblast za tako grandiozne ideje ne bi imela posluha, nasprotno: ravno dojemljivost oblasti za takšne arhaično-pompozne geste je eden izmed najbolj posrečenih efektov NSK v osemdesetih. Proslava je v vodo padla zaradi znane Plakatne afere, podobne provokacije, ki pa se je z nacistično ikonografijo poigravala preveč neposredno celo za zvezno in armadno vodstvo …

katedrala svobode

Kakor koli že, namesto zgodovine povezav med arhitekturo in ideologijo pri NSK, ki bi ji lahko namenili ločen članek (in ga morda v prihodnosti tudi bomo), je moj poudarek na simbolni teži arhitekture pri vlogi reprezentacije države prav od Keopsovih piramid naprej – le da se je ta kontinuiteta pri nas paradoksno prelomila ravno nekje okrog realizacije lastne državne suverenosti. Da bi bil paradoks še večji, lahko nekje od druge polovice devetdesetih spremljamo preporod slovenske arhitekture, ki je bila tudi v tujini prepoznana za eno izmed konsistentnih kakovostnih evropskih arhitekturnih okolij.

File_Mladika_palace,_Ljubljana

Naročenih je bilo sicer nekaj bolj ambicioznih prenov – takšnih torej, ki so se zavedale razmerja med državo in arhitekturo in jo poskušale zavestno utelesiti. Tu lahko izpostavimo predvsem prenovo Mladike v sedež Zunanjega ministrstva (Jurij Kobe) in prenovo Stavbe republiške uprave v nov operativni sedež vlade (Sadar Vuga arhitekti). Opaznejših novih gradenj, kaj šele kompleksov ali celo novih četrti, pa v zadnjega četrt stoletja ne opazimo. Država si je izbrala nekakšno skvotersko vlogo – v stanju »permanentne začasnosti« zaseda objekte, ki so bili zgrajeni za avstroogrske deželne poverjenike, banske uradnike kraljeve Jugoslavije in referente Socialistične republike Slovenije. Tako si predsednik republike s še nekaterimi vladnimi službami še danes deli palačo nekdanje avstroogrske deželne vlade, uradne prostore pa mu napolnjujejo replike (!) stilnega pohištva. Vse skupaj ni niti reprezentančno niti dovolj ekscentrično, da bi bilo vsaj smešno (kot je na primer tale predsedniška »rezidenca«) – pološčen mahagonij in stilizirane omarice a la bidermajer kvečjemu spominjajo na pisarno direktorja uprave majhnega, provincialnega in rahlo pretencioznega podjetja.

Ceremonial_guards_at_Government_and_Presidential_Palace_in_Ljubljana_2

Idej o državniški arhitekturi v vsem tem času seveda ni manjkalo; tudi zato ne, ker so arhitekti po svoji naravi vsaj toliko kot ustvarjalci stavb tudi ustvarjalci javnega mnenja; da lahko zgradiš zgradbo, moraš pogosto najprej prepričati družbo, da jo sploh potrebuje. Realizacij je bilo morda malo ali nič, idej pa vse polno: od ekscentričnih do realističnih. Vedno znova so se seveda oglašali tisti, ki so menili, da bi morali končno realizirati zgradbe, ki da bi morale v prestolnici že zdavnaj stati. Med temi nekonzumiranimi skušnjavami seveda prednjači Katedrala svobode – stavba, ki se je v umetniških projektih, na danes že skoraj pozabljenih bankovcih Lipa, na evrskih kovancih ter nenazadnje na uradnih emblemih državnih inštitucij lahko znašla ravno zato, ker ni bila nikoli uresničena. Spet drugi so zagovarjali veliko preureditev celega predela Ljubljane v vladno četrt kot reprezentančen sedež države in izložbo slovenske arhitekture, da pokaže, kaj zmore (ti so dobro razumeli pomembnost PR vloge arhitekta!).

Lipa-back

Bolj pomembno pa se mi zdi razširiti razmislek, kaj so vzroki, da je država postala nezainteresirana za reprezentančno arhitekturo. Morda moramo samokritično pripomniti, da smo arhitekti le predolgo ostali v nekakšnem podaljšanem devetnajstem stoletju, kjer si državno reprezentacijo predstavljamo kot hausmannovske široke avenije, mogočne fasade, ali pa kot njihove (post) moderne reinkarnacije Mitterandovih državnih projektov za Pariz v osemdesetih? Ali danes sploh potrebujemo arhitekturo z označbo »državniška« in ali gre že po definiciji za zastarel koncept? Poglobljen odgovor na vprašanje presega obseg tega članka; mislim pa, da si vseeno lahko dovolim eno ali dve špekulaciji, kako bi takšna arhitektura izgledala. V vsakem primeru je nujen in neobhoden pogoj sistematična strategija države, zakaj in kako hoče domovati. Potrebna bi bila tudi analiza finančne vzdržnosti novih gradenj, ki bi se na dolgi rok verjetno splačala bolj kot najemanje in razprševanje inštitucij. Stanovanje najemaš, kadar si želiš dopustiti fleksibilnost in možnost zamenjave okolja, ne pa, kadar delaš za in verjameš v svojo obstojnost. Država kot najemnik ali skvoter pošilja zato svojim državljanom hudo problematične signale – signale, ki bi lahko komu izdajali tudi dvom v lasten obstoj.

3

Ena izmed možnosti je gotovo sistematično naseljevanje enot stavbne dediščine širom Slovenije z državnimi programi (tu imam v mislih tudi upravne enote in podobno …); tako bi se denar, potreben za najem ali nakup stavb državne uprave, prekril s (skoraj neobstoječimi) sredstvi za varstvo dediščine –tistih arhitektur torej, ki smo jih spoznali za vredne ohranitve in jih želimo ohranjene predati zanamcem, ki pa kljub temu tako z blagoslovom inštitucij kot tudi mimo njih pospešeno izginja. Druga možnost je morda še bolj zanimiva – načrtno umeščanje državnega in upravnega aparata v zastala gradbišča, gradbene jame in nedokončane projekte. Bolj samozavestne izjave si skoraj ni mogoče zamisliti – ravno pogum, da bi na najbolj neuspelih projektih, na prostorskih oziroma na investicijskih katastrofah temeljili nove državne inštitucije, bi lahko izkazal smelost družbe, ki bi tako zares postala reprezentančna v sodobnem pomenu besede. Zaustavljeno gradbišče Stožic kot monumentalni kompleks ministrstev, ali pa gradbena jama pri nekdanji Tobačni tovarni, kjer se že nahaja upravna enota, preurejena v državljanski forum? Takšna izjava državne reprezentance ne bi iskala v sicer odlično izvedenih avstroogrskih cementnih rustikah in serijsko proizvedenih kipih avtoritet, niti ne bi poskušala izumiti nove, minimalistične ali pa postmoderne državniške arhitekture. Samozavest takšne izjave je iskati v dejstvu, da reprezentance ne išče v zbujanju spoštovanja ali občudovanja avtoritete – te arhaične cilje nadomesti z zdravo samokritičnostjo in željo, da bi se učila na lastnih napakah. Morda pa ne gre le za vprašanje samozavesti – morda bi za takšen premislek potrebovali v temelju drugače zastavljen državni aparat. V vsakem primeru pa bi morale tako državne inštitucije kot arhitekturna stroka skupaj kritično premisliti, ali presek med arhitekturo in državo še obstaja, predvsem pa, kaj lahko takšna sinteza moči sploh še ponudi sodobni družbi.

Miloš Kosec

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiFilip Drnovšek Zorko: Nemogoča prihodnost
NaslednjiBENEŠKI BIENALE 2016: BRITANSKI PAVILJON ALI KAKO PREBIVATI NA SVOJEMNext
Povezani članki
Loading...
Arhitektura

Kdo se boji praznine?

19 oktobra, 2018
Arhitektura

Studio Drevo: Wabi-sabi v Murglah

6 maja, 2022
ArhitekturaBeneški arhitekturni bienale 2018

Scapelab: Nevidni most na Bledu

16 junija, 2018
Arhitektura

Prilika o razglednem stolpu

20 julija, 2018
Arhitektura

Vizije življenja: Friderich Kiesler

9 julija, 2016
Arhitektura

KRALJICA VERSAILLESA

24 septembra, 2016
Arhitektura

ODSLUŽENI ARHITEKTURNI PLAŠČ

9 avgusta, 2016
Arhitektura

Miloš Kosec: Jelšingrad, domači eksot

11 decembra, 2020
1 2 … 157
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
Hiša MM Avtor projekta: Žiga Ravnikar, Eva Senekov…
Hiša MM Avtor projekta: Žiga Ravnikar, Eva Senekov…

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo