Kolesarjenje kot del razvoja za trajnostno mesto

V Helsinkih težko najdeš nezadovoljnega uporabnika javnega prevoza, kolesarja ali pešca. Čeprav dobre reči hitro privzamemo kot samoumevne, je to daleč od resnice. Izjemno učinkovit javni transport ali odlična mreža kolesarskih in peš poti v Helsinkih so rezultat dolgotrajnega in sistematičnega pristopa, skrbnega načrtovanja in nenehnih izboljšav. Zavedanje o prednostih dobre javne infrastrukture in odgovornost za izboljšanje javnega prostora sta prisotna v obeh smereh – od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor.

Koliko kolesarijo v Helsinkih?

Helsinki imajo obsežno mrežo kolesarskih poti, ki omogoča enostavno premikanje v mestu. Kolesarjenje je pogosto najhitrejši način za premagovanje razdalj, krajših od pet kilometrov. Strategija mestnega razvoja vključuje aktivno promocijo kolesarjenja, saj želijo Helsinki postati prijetno kolesarsko mesto za ljudi vseh starosti ne le poleti, temveč v vseh letnih časih. Ob stalni rasti števila prebivalcev v mestu je ključno, da hoja, kolesarjenje in javni prevoz postanejo še bolj priljubljeni, saj pomembno prispevajo k nemotenemu in trajnostnemu prometu v mestu. S promocijo kolesarjenja se izboljša tudi javno zdravje, varuje okolje in izboljša prometna varnost. Cilj Helsinkov je do leta 2035 povečati delež potovanj s kolesom na 20 odstotkov vseh premikov znotraj mesta.

Glede na podatke »Kolesarskega računa 2021« je leta 2020 v obdobju brez snežne podlage v Helsinkih dnevno kolesarila četrtina prebivalcev, medtem ko skoraj 60 % prebivalcev kolesari vsaj enkrat tedensko. Čeprav priljubljenost kolesarjenja skozi leta narašča, pa delež kolesarjev v primerjavi z vsemi načini prevoza (še) ni dosegel zastavljenih 20 %. V letu 2020 je bilo tako s kolesom opravljenih 11 % vseh premikov v mestu.

Strategija izboljšav

Uporabniki navajajo različne razloge za uporabo kolesa – najpogostejša sta, da je kolo najenostavnejši način premikanja v mestu ter pozitiven vpliv kolesarjenja na fizično kondicijo in zdravje. V anketi iz leta 2020 so prebivalci Helsinkov največkrat izpostavili naslednje razloge, ki bi jih prepričali v še pogostejšo uporabo kolesa:

1. boljša zaščita parkirišč za kolesa pred vandalizmom in tatvinami,
2. obsežnejša in bolje povezana mreža kolesarskih poti,
3. izboljšanje varnosti za kolesarje,
4. bolj enakovredno upoštevanje kolesarjev v križiščih,
5. boljša ureditev začasnih poti za kolesarje med deli na cestah.

Helsinki sistematično naslavljajo vse zgoraj navedene teme in sledijo ciljem »Akcijskega načrta za kolesarjenje«. Med letoma 2017 in 2021 je bilo na primer samo v mestnem središču postavljenih več kot 3800 novih stojal za kolesa (oziroma v povprečju okrog 800 letno). Izboljšanje glavnih kolesarskih poti se odraža v številu kolesarjev. Na eni od osrednjih povezav v centru mesta je bilo leta 2013 skupno število voženj približno 700.000, leta 2020 pa je bila prvič presežena številka 1 milijon.

Mreža javnega transporta

Številni kolesarji v Helsinkih uporabljajo kolo skupaj z drugimi oblikami javnega transporta, in sicer z metrojem, vlaki pa tudi z ladjicami. Pri tem gre omeniti vsaj dva pomembna vidika. Prvi je dosledno upoštevanje kolesarjev kot enakovrednih uporabnikov javnega prometa. To na primer pomeni, da so vse postaje opremljene s klančinami ali dvigali za enostaven dostop s kolesom do peronov, da so na vseh vlakih zagotovljeni vagoni za kolesarje, ali pa, zelo pomembno, kakovostna ureditev parkirišč za kolesa na postajah po principu »park & ride«. Drugi vidik je hitro in zanesljivo načrtovanje najboljše poti od izhodišča do cilja. Pri tem je nepogrešljiva izvrstna mobilna aplikacija regionalnega prevoznika HSL, kjer lahko uporabnik načrtuje pot glede na svoje potrebe in želje. Aplikacija zajema številne kolesarske poti, zato je zelo uporabna bodisi pri načrtovanju najhitrejše poti (na primer do delovnega mesta) ali pa za načrtovanje prijetnega rekreativnega kolesarjenja ob morju.

HSL v zadnjih letih nudi tudi mestna kolesa, ki so pogosto praktična alternativa uporabi lastnega kolesa. Trenutno je na območju somestja Helsinki – Espoo – Vantaa na voljo okrog 4600 koles in 460 postaj za mestna kolesa. Sezona mestnih koles traja od začetka aprila do konca oktobra, uporabniki se lahko registrirajo za en dan, teden ali celotno sezono. Sistem mestnih koles v Helsinkih je izjemno priljubljen, pogostost njihove uporabe pa celo najvišja na svetu.

Regionalna kolesarska mreža

Za čim hitrejšo vožnjo na delovno mesto ali v šolo se nadgrajujejo kolesarske poti v ožjem mestnem jedru, obenem pa se širi omrežje Baana – to so visokokakovostne (in ravne) kolesarske poti, ki omogočajo kolesarjenje z enakomerno hitrostjo. Baana je regionalna mreža, ki bo do leta 2025 pokrivala približno 150 km ključnih kolesarskih poti in tako povezovala večja stanovanjska območja z mestnim središčem in delovnimi središči. Skupna dolžina kolesarskih poti na območju Helsinkov je trenutno okrog 1200 km, nekatere statistike navajajo celo 1500 km.

Za tiste, ki kolo raje koristijo za rekreacijo, se razvijajo kolesarske poti ob morju in v zelenih predelih mesta. Skoraj 40 odstotkov površine Helsinkov predstavljajo zelene površine, ki so praviloma obenem tudi osrednje rekreacijske površine. Edinstvena značilnost Helsinkov je razgibana 130-kilometrska obala s 25 javnimi plažami. Mesto želi postopoma razviti obmorsko pot, ki bi tvorila neprekinjeno in funkcionalno mrežo storitev ter poti za pešce in kolesarje. Prvi zaključeni odsek je 15 km dolga krožna pot okoli ožjega mestnega središča, ki je bila odprta leta 2020. Postopna prenova in označevanje odsekov potekajo vzdolž celotne obvodne poti kot del celovite »Pomorske strategije mesta Helsinki«. Slednja zajema smernice za razvoj storitev in povečanje privlačnosti arhipelaga in obale za obdobje do leta 2030. Cilj je izboljšati razpoložljivost storitev in dostopnost ob obali, spodbujati pomorske dogodke in nadaljevati trend odpiranja bližnjih otokov za javno rekreacijsko rabo. Označene in povezane obmorske poti bodo še povečale privlačnost obale Helsinkov. Poti bodo spodbudile lokalne prebivalce in turiste k uporabi storitev ob morju, k vadbi in uživanju na prostem. Za razliko od mnogih drugih evropskih prestolnic bodo obalne poti v Helsinkih popolnoma odprte za javnost in dosegljive z javnim prevozom. Obmorske in druge (rekreacijske) kolesarske poti so dobro povezane tudi s širšo regionalno mrežo, tako da je kolesarjenje do sosednjih mest, bolj oddaljenih izletniških točk ali naravnih parkov enostavno in kar najbolj intuitivno.

Sistemske, dolgoročno premišljene investicije

Med letoma 2020 in 2023 je mesto Helsinki za razvoj kolesarskih poti v mestnem središču in za razvoj omrežja Baana vsako leto vložilo 19,5 milijona evrov, kar je predstavljalo med 8 in 13 % letnega proračuna za promet. Pri tem je zanimiva primerjava s priporočilom Združenih narodov, po katerem naj bi se za razvoj infrastrukture za pešce in kolesarje namenilo 20 % proračuna za promet. Primerjava Helsinkov z nekaterimi drugimi evropskimi mesti (na primer Kopenhagnom, Amsterdamom, Münchnom in Stockholmom) pokaže, da kljub vsemu pozitivnemu razvoju mesto še vedno zaposluje precej manj strokovnjakov za promocijo kolesarjenja od povprečja. Vložki Helsinkov v kolesarsko infrastrukturo so sicer na primerljivi ravni z drugimi mesti, vendar je obstoječa kakovost infrastrukture slabša in manj povezana od zgledov, kot je na primer Kopenhagen. Zato bi morali Helsinki povečati vložke vsaj na priporočeno raven Združenih narodov, obenem pa razširiti strokovni kader, ki bi še temeljiteje zagotavljal kakovostne spremembe v prihodnosti.

Pri vseh statistikah in primerjavah ne smemo pozabiti na težje merljive vplive, kot so družbeni vzorci, topografija ali podnebje. Poleg tega je tu še povsem osebna odločitev – bomo raje sedli v avto ali razgibali telo na kolesu?

Piše: Gregor Turnšek

Omogočite nastajanje odličnih vsebin z naročilom revije Outsider – in prejmite odlično branje!