Advertisement
IBAVI-Palma 31
IBAVI: Osem neprofitnih stanovanj v Palmi de Mallorci

Balearski otoki so dandanes znani predvsem kot turistična destinacija, stoletja pa sta bila zlasti otoka Mallorca in Menorca vir pomembnega gradbenega materiala, svetlega peščenjaka, imenovanega marés. Cenili so ga že Feničani, ki so na otoke prišli v 8. stoletju pr. Kr. Pridobivali so ga v kamnolomih vzdolž obale, kjer je morje omogočalo enostaven način transporta težkih blokov. Ortogonalne skalne tvorbe, še danes vidne vzdolž obale, pričajo o ostankih nekdanjih kopov.

Ostanki nekdanjega kamnoloma na Mallorci. Vir: Wikimedia Commons

V srednjem veku je bil marés cenjen gradbeni material, ki so ga izvažali po celotnem zahodnem Sredozemlju. Sodobnejša infrastruktura in tehnologije so omogočile odprtje novih kamnolomov v notranjosti otokov. Marés so uporabljali za gradnje vseh vrst, od palač in cerkva (med katerimi izstopa mogočna gotska katedrala v Palmi) do skednjev in mlinov na veter. S prihodom novih gradbenih tehnologij in stavbnih tipov v 20. stoletju pa se je povpraševanje po kamnu močno zmanjšalo. Do 80. let je tako marés postal luksuzen material, uporabljen predvsem za gradnjo počitniških vil. Od več kot tisoč kamnolomov je dandanes aktivnih le še peščica.

V zadnjih letih pa postaja kamen zaradi sprememb v arhitekturi in gradbeništvu, ki dajeta večjo veljavo trajnostnim materialom in metodam, ponovno zanimiv. Pomembno vlogo pri promociji in raziskovanju sodobne kamnite gradnje ima IBAVI (Balearski stanovanjski inštitut), javni inštitut, zadolžen za gradnjo neprofitnih stanovanj na otočju. Gradijo manjše projekte socialnih stanovanj, s katerimi preizkušajo različne tehnične rešitve in materiale, ki so lahko kasneje uporabljeni pri večjih gradnjah in javnih natečajih.

Za uporabo lokalnega kamna so se odločili na podlagi izračuna ogljičnega odtisa različnih gradbenih materialov, ki je upošteval oddaljenost vira materiala od gradbišča oz. energijo, potrebno za transport. V izračunu, ki je seveda relevanten le v lokalnem kontekstu (konstrukcijski les je npr. potrebno na otoke uvažati), se je lokalni kamen izkazal za najboljši material.

Kamen se tudi odlično izkaže v balearskem vročem podnebju: debele kamnite stene blažijo dnevna nihanja temperature v stavbi. Ker je marés porozen, podobno kot ilovica pomaga pri uravnavanju vlažnosti v bivalnih prostorih.

Stanovanjska stavba z osmimi bivalnimi enotami na obrobju Palme de Mallorce je prva stavba inštituta IBAVI iz lokalnega kamna, pri kateri so za medetažno konstrukcijo uporabili kamnita banjasta oboka, s tem pa zmanjšali uporabo betona in konstrukcijskega lesa. Oboka s skoraj trimetrskim razponom podpira enakomeren ritem slopov vzdolž zunanjih sten. Ti ustvarjajo vrsto prehodnih prostorov in niš, v katerih je prostor za kuhinjske elemente in shrambe. Betonski nosilec na stiku dveh obokov se opira na kamnit volumen kopalnice, ki hkrati določa prostorsko organizacijo tipičnega stanovanja: na eni strani kopalnice so dnevni prostori, na drugi pa spalnice. Te so pregrajene z lesenimi stenami, ki jih je mogoče ob spremenjenih potrebah prebivalcev prestaviti.

Ritem slopov se ponovi v nadstropju, kjer nosi vidno leseno strešno konstrukcijo. Pri strešni konstrukciji so uporabili rabljene opažne deske, nad katere je položena toplotna izolacija iz posušene morske pozejdonke (alge, ki raste tudi pri nas, pri Žusterni). Uporabili so le alge, ki jih je naplavilo na obalo, saj je pozejdonka v naravi zaščitena. Tudi opečnati strešniki so bili žgani z uporabo obnovljivih virov energije.

S kombinacijo različnih ukrepov – uporabo kamna, izolacijo podstrehe, zunanjimi polkni, sistemom za rekuperacijo toplote in navzkrižnim prezračevanjem – je arhitektom uspelo zmanjšati predvideno letno porabo energije za ogrevanje in hlajenje na zgolj 7,49 kWh/m2, kar ustreza energetskemu razredu A1.

Po projektu v Mallorci je ekipa IBAVI zgradila podobno stavbo s še večjimi oboki in še boljšo optimizacijo materiala v vasi Santa Eugenia. Po zaslugi povpraševanja po lokalnem kamnu, ki ga ustvarjajo številni projekti inštituta, naj bi eden od kamnolomov, ki je bil na robu propada, celo začel z modernizacijo proizvodnje. Material, ki je bil do nedavnega dosegljiv le za elito, se vrača v širšo rabo na nepričakovan način: skozi arhitekturno dovršeno socialno gradnjo.

 

Ime projekta: Osem neprofitnih stanovanj v Palmi de Mallorci
Avtor projekta: IBAVI (Miguel Nevado, Alfonso Reina, Antonio Martín, Carles G. Oliver, Xim Moyá)
Leto izvedbe: 2022
Lokacija: Palma de Mallorca, Španija

Arhitekturna zasnova: Alfonso Reina, Antonio Martín, Carles G. Oliver, Xim Moyá
Konstrukcije: Miguel Nevado
Sodelavec: Miquel Canyelles

Fotograf: José Hevia
Pripravil: P. B.

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.