Ministrstvo za finance pravkar pripravlja predlog predpisov v skladu z uveljavljanjem evropske direktive na temo javnega naročanja, ki vključuje vpeljavo BIM procesa za vsa javna naročila, tudi v Sloveniji. Članice EU morajo do 18. Aprila 2016 uzakoniti omenjeno direktivo. Na področju gradnje smo vajeni pogostih sprememb zakonodaje. Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je vedno bolj zahtevna, vključuje vedno več elaboratov in izračunov. Vendar pa omenjene direktive EU, ne gre enačiti z ukrepi, ki arhitektom grenijo delo. Kdor je že spoznal prednosti BIM načrtovanja, se bo tega ukrepa razveselil.

Kaj spoh je BIM? Kratica BIM stoji za Building Information Modeling, torej informacijsko modeliranje zgradb. BIM je evolucijski korak v načrtovanju, ki ga je omogočil razvoj informacijske tehnologije. Običajna programska oprema, ki se uporablja v načrtovanju, je digitalizirana risalna deska. Črta je še vedno črta, in ploskev nič več kot ploskev. S šrafurami je morda malo manj dela. Pa tudi s tem se marsikdo ne bi strinjal. Največji doprinos 2D računalniških orodij so funcije: kopiraj, prilepi in razveljavi. Pri BIM gre za nekaj korakov naprednejše rešitve. Objekte modeliramo z elementi, ki imajo različne latnosti. Rišemo zidove, vstavljamo etažne plošče, vgrajujemo okna, vrata, itd. Ne operiramo več s točkami, črtami in ploskvami, pač pa s kompleksnimi elementi, ki imajo povsem prilagodljive parametre. Vse te informacije so standadizirane v odprtokodnem formatu .ifc (industry fundation classes). Ta standard je leta 1994 nevladna organizacija Building smart registrirala pri mednarodni organizaciji za standardizacijo – ISO. Standard omogoča prenose podatkov med različnimi projektanti in programskimi opremami.

Začetki BIM segajo še malo dlje v zgodovino. Leta 1982 je madžarsko podjetje Graphisoft začelo razvoj programa, ki so ga leta 1987 prvič predstavili z imenom Archicad. Narejen je bil za Applove računalnike in šele kasneje prirejen za operacijski sistem Windows. Koncept so poimenovali »Virtual building« in velja za začetke BIM tehnologije. V osnovi gre za to, da 3D model vsebuje ogromno število informacij, s katerimi je enostavno operirati v vseh fazah projektiranja. Še več, sodobni BIM sistemi podpirajo kontrolo delovanja objekta v času njegove uporabe vse do rušenja. BIM zajema celotni življenski krog objekta.

wZHA_Serpentine Sackler Gallery (4)

Parametrične arhitekture ne bi bilo mogoče zgraditi brez BIM tehnologije. Zaha Hadid Architects: Serpentine Sackler Gallery. Foto: Luke Hayes

Delo z BIM poteka tako, da arhitekt zasnuje prvi 3D model objekta. Ta vsebuje že vse bistvene elemente funkcionalnosti, površin, konstrukcij, fasad in tehnične opreme. Poleg tega je model lahko uporben za prostorske predstavitve. V naslednjem koraku se isti model nadgradi z izračuni gradbenih konstrukcij, strojnimi elementi (sanitarije, prezračevanje, ogrevanje, hlajenje, itd.) in elektro napeljavami. Tako dopolnjen model arhitekt preveri in uskladi. Usklajevanja lahko potekajo v več korakih, brez izgubljenih informacij. Vsi udeleženci načrtovanje usklajujejo na istem modelu.

Obsežna količina informacij, ki jih vsebuje 3D model, je uporabna v nadaljnih korakih do izgradnje. Mogoča je izdelava zelo natančnih popisov in s tem zelo jasne opredelitve stroška gradnje. Lahko se izdela natančna časovnica del. In kar je zelo pomembno, z BIM je mogoče predvideti stroške uporabe objekta vse do njegove rušitve.

Strošek obratovanja objetka bistveno presega strošek njegove izgradnje in načrtovanja. Če je vrednost projektne dokumentacije običajno okoli 10% vrednosti gradnje, je strošek obratovanja 600% vrednosti gradnje. BIM tehnologija omogoča izračun stroškov delovanja in njihovo optimizacijo že v fazi zasnove arhitekture. Orodja omogočajo veliko večjo natančnost in zmanjšujejo možnosti napak. Vse to so razlogi, zakaj nova direktiva EU uvaja BIM v proces javnega naročanja.

BIG . Frederiksborgvej 73 housing . Copenhagen (1)

Danski arhitekti BIG (Bjarke Ingels Group) so leta 2013 prešli na BIM s pilotskim projetkom Dong, Frederiksborgvej 73

Spodbuda arhitektom k nadgradnji načrtovanja na BIM ni le nova uredba. Mnoge arhitekte so navdušile možnosti in prednosti, ki jih BIM omogoča. Med najvplivneše sodobne arhitekturne biroje nedvomno sodi BIG (Bjarke Ingels Group). Danski starhitekti so leta 2013 prešli na BIM. Izvedli so pilotski projetk Dong, Frederiksborgvej 73 in si z njim pridobili izkušnje ter znanja, s katerimi veliko hitreje in kvalitetneje pripravljajo zahtevne dokumentacije objektov po vsem svetu. Drug primer uporabe BIM med zvezdniškimi arhitekti so Zaha Hadid Architects. Parametrično arhitekturo lahko izvajajo le z visoko zmogljivimi računalniškimi orodji. Brez BIM tehnologije ne bi bila mogoča izvedba tako kompleksnih zasnov. Avstrijski biro Delugan Meissl, ki je pred kratkim prejel Veliko Avstrijsko državno nagrado za arhitekturo, že nekaj časa načrtuje svojo arhitekturo z BIM. Med njihovimi bolj razpoznavnimi objekti je Eye Film Institute na Nizozenskem in Nevidna hiša, ki smo jo objavili v prejšnji številki revije Outsider.

V Sloveniji je gradbena industrija že nekaj let v zastoju. Velike arhitekturne pisarne nimajo dela, vsaj ne toliko kot bi ga lahko imele. Ta čas bi veljalo izkoristiti za nadgradnjo v BIM. Ekonomski kazalci namreč kažejo na ponovno rast gospodarstva. Kmalu se bo končala tudi kriza gradbenega sektorja. To bo nova štartna točka in kdor bo delal z BIM, bo v prednosti.

 

Napisal: Matevž Granda

Fotografije: arhiv arhitektov

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja