GMP (Von Gerkan, Marg and Partners) je eden večjih nemških arhitekturnih birojev. Sedež imajo v Haburgu, poslovne enote pa po vsem svetu. Med njihovimi referencami je tudi več stadionov, ki so jih zgradili po celem svetu. Pred več kot desetletjem so zmagali na vabljenemu natečaju za prenovo Plečnikovega stadiona. O kontroverzni prenovi stroka razpravlja že več kot deset let, a njihovega glasu pa v vsem tem času še nismo slišali. Zato smo jih povabili k pogovoru. Pogovarjali smo se o odnosu do ohranjanja dediščine, o njihovemu vrednotenju projekta in njegovem razvoju. Sogovornik je bil Markus Pfisterer, eden od partnerjev biroja.

Zmagali ste na natečaju za prenovo Plečnikovega stadiona v Ljubljani. Kakšna je bila vaša glavna ideja v projektu, ki je prepričala žirijo?

To, da smo ohranili čim več karakterja Plečnikovega stadiona. Vsi drugi konkurenti so na primer uničili obstoječi zid. Naš projekt je bil edini, ki je nespremenjene ohranil zid, kolonado, obelisk in seveda glorieto. Podobno kot pri olimpijskemu stadionu v Berlinu, kjer je zvonik glavna in osrednja točka stadiona, smo tudi novo streho nad tribunami Plečnikovega stadiona odprli, da bi povečali pomen gloriete. Poleg tega smo uspeli vključiti najsodobnejše zahteve »butičnega stadiona« znotraj dane oblike solze.

Od natečaja je preteklo že veliko časa. Se je projekt v tem obdobju projekt veliko spremenil?

Zasnova je bila po natečaju v več fazah oblikovanja posodobljena, vendar je začetna ideja ostala nespremenjena. Mislimo, da se je zasnova še precej izboljšala s številnimi podrobnostmi. Po našem mnenju so nadzemni volumni zelo dobro razviti – še vedno pa vidimo potrebo po dodatni preverbi ogromnih podzemnih površin, namenjenih za parkiranje in trgovski center. Tu pričakujemo še razvoj projekta, ker bi raje zmanjšali uporabno podzemno površino – vendar to ne vpliva na urbani značaj vseh nadzemskih stavbnih volumnov.

V Sloveniji se arhitekti pogosto pritožujejo, da jih birokracija sili v veliko dodatnega dela, ki traja veliko časa. Kakšne so vaše izkušnje? Ste pričakovali takšen proces?

No, imamo zelo dobrega lokalnega partnerja, ki je v vseh teh letih projekt spremljal. Ne glede na birokracijo smo še vedno na tem, da nadaljujemo s projektom. Tudi v Nemčiji lahko birokracija ovira  projekte – tako da zagotovo ne gre za kakšno posebnost Slovenije.

Kako se vaš projekt nanaša na Plečnikov stadion? Kako ste pristopili k prenovi dediščine?

Vse Plečnikove arhitekturne elemente smo ohranili nespremenjene in jih vključili v celoten koncept stadiona in okolice. Novi oblikovni elementi, kot so streha in dodatni notranji prostori, bodo ustvarili brezhiben celostni značaj stadiona, ki ga je zasnoval Plečnik. Novi elementi so podrejeni njegovi dediščini.

Projekt je v Sloveniji zelo sporen. Večina arhitektov meni, da bo Plečnikov stadion za vedno izgubljen. Kaj bi odgovorili na to?

Ob obnovah in dograjevanjih zaščitene kulturne dediščine se med načrtovanjem vedno kontroverzno razpravlja. Kot arhitekti smo to doživeli na olimpijskem stadionu v Berlinu, pred kratkim pa ponovno s prenovo KULTURPALAST-a v Dresdnu – spomeniško zaščitena koncertna dvorana, ki je dobila povsem nov interier. Po odprtju obeh stavb so bili prebivalci Berlina in Dresdna zelo zadovoljni z rezultati, ker so zapuščene objekte lahko ponovno uporabljali in ker so še vedno imeli duh »starih časov«.

Pri Plečnikovemu stadionu ohranjamo glorieto, zid okoli stadiona in kolonade brez kakršnih koli sprememb. Z veseljem bi razpravljali z vsemi strokovnjaki, ki dvomijo v naš projekt, ki je zmagal na mednarodnemu natečaju pred nekaj leti.

KULTURPALAST, Dresden, 2017

KULTURPALAST, Dresden, 2017, interier

KULTURPALAST, Dresden, 2017, tloris

Imate veliko izkušenj s športnimi objekti in stadioni po vsem svetu. Kaj mislite, da bo ta projekt prinesel Ljubljani?

Mislimo, da podobno kot v Berlinu: stadion je zaščiten kot kulturni spomenik, združuje sodobno športno rabo s kulturno dediščine mesta ali celo naroda. Športne rabe, kulturni dogodki in novi hotel poleg stadiona bi morali ustvariti živo stičišče v mestu, ki bi nadomestilo trenutno zelo žalostno situacijo na zapuščenem mestu stadiona. Sedanje propadanje Plečnikove arhitekturne dediščine negativno vpliva na družbeno in kulturno razumevanje Slovencev in tudi Evropejcev. Torej ponovna otvoritev tega stadiona za javnost nima le gospodarskega učinka, ampak tudi kulturne koristi za celotno mesto.

Leta 2004 ste v Berlinu prenovili stadion, ki je bil zgrajen v istem času kot Plečnikov. Načrtoval ga je Werner March, zgrajen je bil leta 1936. Vidite kakšne podobnosti?

Podobnosti so v tem, da smo morali ohraniti spomeniško zaščitene stavbne elemente, hkrati pa dodati najsodobnejše rešitve za stadion. Tako nastane »novi« stadion, ki je sestavljen iz starih in novih elementov v tesni povezavi. Na olimpijskemu stadionu v Berlinu smo morali dodati streho, ki je ni bilo v prvotni zasnovi. Rahlo smo spremenili geometrijo vseh tribun, da bi izboljšali vidnost na igrišče. Obe zahtevi sta bili tudi na Plečnikovem stadionu. Na obeh stadionih je bilo treba ustvariti nove medetažne prostore, ki so se morali »podrediti« dediščini.

Vendar obstaja pa tudi veliko razlik: olimpijski stadion je veliko večji, ima atletsko igrišče in tekaško stezo ter 4-kratno število gledalcev v primerjavi s Plečnikovim. V Ljubljani je zelo malo prostora okoli stadiona, v Berlinu pa je okoli stadiona ogromen olimpijski park.

Olimpijski stadion, Berlin, 2004

Pogovarjal se je: Matevž Granda

Foto: (c) GMP Architekten, Christian Gahl