• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Arhitektura,Intervju
/
4 februarja, 2021

Intervju: Items – Prvi vtis je najpomembnejši

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Skupina Items je kolektiv, ki deluje na stičišču oblikovanja, filma, animacije in ilustracije. Skupino so ustanovili študentje arhitekture Jan Krek, Žan Šabeder in Gregor Vidmar ter ilustrator Jure Brglez. Ob tem poudarjajo, da je ključno izhodišče njihove dejavnosti povezovanje z zunanjimi sodelavci. Med svoja prepoznavnejša dela uvrščajo predstavitev izbranih projektov biroja Dekleva Gregorič arhitekti in video o ljubljanskem Islamskem versko-kulturnem centru biroja Bevk Perović arhitekti. Pogovarjali smo se z Žanom in Janom.

Zakaj ime Items?

Žan: Ime izhaja iz vedno ponavljajoče se situacije, ko te nekdo vpraša, kaj počneš, s čim se ukvarjaš, in odgovoriš, da se ukvarjaš z različnimi stvarmi. Odgovor se tu lahko konča ali pa se poglobi. Tako širok spekter, v katerem deluješ, je težko opredeliti z eno samo besedo. Vprašanje, kaj počneš, terja bolj kompleksen in poglobljen odgovor, kot se morda zdi na prvi pogled. Nikoli na primer ne odgovorim: »Delam arhitekturo.« Z uporabo angleške besede »items« smo poskusili z enim izrazom zajeti raznolikost dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo.

Jan: Zagotovo gre tudi za določeno mero anonimnosti, pozicijo, nasprotno pogosti praksi, kjer se delovanje celotnega biroja trži pod imenom ene osebe. V našem primeru pa se za anonimnostjo skriva več posameznikov, ki se javnosti predstavljajo pod skupnim imenom. Odločitev za soustvarjanje pod enim imenom je bila delno tudi povsem praktične narave. Štirje ljudje lahko producirajo več, in če se predstavljamo pod istim imenom, ima to dosti večji doseg, kot če bi se vsak individualno predstavljal na svoji platformi. Gre za idejo povezovanja.


Kako opredeljujete hierarhijo različnih predstavitvenih tehnik na področju arhitekture (fotografija, video, maketa, vizualizacija)?

Jan: Osebno se mi ne zdi, da bi imel en format prezentacije večjo težo od drugega. Za vsak projekt poskušamo poiskati najprimernejši medij predstavitve. Veliko je odvisno od specifike projekta, dosti pa tudi od preferenc naročnika. Mi predstavimo svojo vizijo, na koncu pa ima zadnjo besedo naročnik.

Kako pa je z animacijo in ilustracijo, kot ste jo na primer uporabili v projektu UNPLUG: Take 5 (or 10) and appreciate your surroundings? V svetu arhitekturnih predstavitev se takšna oblika ne pojavlja. Prepoznavate potencial rabe takšne oblike animacije pri predstavitvah arhitekturnih projektov v prihodnosti?

Žan: Animacija ima zagotovo velik potencial. Prvo naročilo Cankarjevega doma smo prejeli ravno na podlagi projekta UNPLUG: Take 5 (or 10) and appreciate your surroundings. V novoletno voščilnico so želeli vključiti svojo stavbo. Všeč jim je bil Juretov slog ilustracije, pa tudi splošni pristop k prikazu arhitekture v naših projektih. Tako smo dobili prvo naročilo, ki ni prihajalo iz arhitekturnega biroja. Juretove ilustracije so zelo vsestranske. Voščilnica Cankarjevega doma je dober primer, kako lahko ilustracijo in animacijo uporabimo tudi za prikaz arhitekture.


V vizualizacijah arhitekturnih projektov posnemate materializacijo maket. Zakaj ravno tak slog predstavitve?

Jan: Na našem trgu kot medij predstavitve prevladuje fotorealistični render, ki naj bi prikazoval končno stanje arhitekture. Takšna predstavitev je na koncu skoraj vedno precej drugačna od fizične realizacije arhitekture in je v resnici lahko zelo zavajajoča. Vizualizacija, kjer posnemamo materialnost makete, je tako preprostejši prikaz, kjer do izraza pride ravno koncept, ideja projekta, ki s posnemanjem realnosti ne zavaja. Kljub temu pa ne zavračamo uveljavljenih predstavitvenih tehnik, tudi sami delamo fotorealistične vizualizacije. Z odstopanjem od tega zgolj raziskujemo in ponujamo različne možnosti.

Kako poteka produkcija arhitekturne videopredstavitve? Kako pri tem poteka dialog med skupino Items in arhitektom, kako med skupino Items in uporabnikom arhitekture?

Žan: Najprej pridobimo vse informacije, ki so dosegljive na spletu. Nato sledi obisk lokacije. Fotografiramo ambiente, zabeležimo tiste, ki izstopajo. Šele po tem sestavimo storyboard, snemalno knjigo, ter razdelamo vizijo in cilj predstavitve. Storyboard predstavimo naročniku in ga skupaj uredimo. Nekatere elemente izločimo, druge dodamo. Pomembno je, da pokažemo rabo prostora, ne le analitično posnamemo konstrukcijo. Zdi se mi, da nam je to zelo dobro uspelo pri snemanju islamskega verskega centra.

Jan: Nočemo posegati v obravnavani prostor, pomembno je, da ohranjamo spoštljivo distanco tako do arhitekture kot do njenih uporabnikov. Cilj ni zgolj estetski izdelek, trudimo se ujeti samo življenje prostora in njegovo rabo. To je eden od vidikov, ki jih želimo vedno prikazati.

Pri videopredstavitvah projektov dosledno namenjate pozornost tako širšemu kontekstu lokacije kot detajlu, tako oblikovni anonimnosti kot življenju, rabi uporabnikov. Kako pri produkciji poiščete ravnotežje med temi skrajnostmi?

Jan: To, kar pride v končni rez, temelji na občutku, da noben element ne zasenči drugega. Projekt obravnavamo od največjega do najmanjšega merila, torej od detajla do umestitve v širši kontekst. Ne gre pa za kako vnaprej določeno formulo, po kateri bi se ravnali, vse skupaj je bolj spontano.

Arhitekti pri predstavitvah arhitekture navadno nimajo priložnosti za vključitev zvoka, kljub znanemu dejstvu, da pri zaznavi prostora vid ne deluje izolirano, temveč so vsa čutila interaktivno povezana. Kako torej kot avtorji videa ravnate z zvokom v odnosu do arhitekturne identitete objekta?

Jan: Zvok se mi zdi pri zaznavanju prostora izredno pomemben. To je verjetno tudi največja prednost video dokumentacije pred fotografijo. V arhitekturi se na splošno namenja preveč poudarka vizualnemu dojemanju prostora in premalo ostalim čutom – za zvok, dotik in vonj. S pomočjo zvoka lažje razumemo ambient prostora, njegovo razsežnost in hkrati tudi obliko in materialnost, saj ta vpliva na širjenje in odboj zvoka.

Žan: Naš prvi naročnik je bil Aljoša Dekleva iz biroja Dekleva Gregorič arhitekti; poudaril je, da si ne želi videa, kjer bi glasba zasenčila prikaz prostora. Sami glasbe sploh ne bi vključili, vendar sva se z Janom vseeno odločila, da dodava subtilno glasbeno podlago, ki video poveže v zaključeno celoto. Na koncu je bil s to odločitvijo zadovoljen tudi Aljoša. Vključitev zvokov, prisotnih v prostoru, je bila pomembna iztočnica, saj zvok odpre novo dimenzijo – tako prostora kot videa. Kar pa zadeva samo glasbeno podlago, zelo dobro sodelujemo z Oskarjem Cafnikom in Blažem Avsenikom. Tu do izraza pride prej omenjeni vidik povezovanja s sodelavci zunaj skupine Items.

 Na kateri stopnji pa v proces produkcije vključite avtorje glasbe oz. zvoka?

Jan: Ko je narejena groba montaža, izdelek predamo glasbeniku, da dobi občutek za sekvence, ritem videa. Pri sami montaži videa je podobno kot pri zvoku – pojavi se tempo sekvenc, ki je izjemno pomemben, še posebej za glasbenika. Vnaprej določimo idejo prikaza prostora, potem pa se skozi proces projekt organsko formira.

Žan: Samo pri produkciji hiše XXS sva se že v samem začetku odločila, da želiva vključiti jazz, in tako smo k sodelovanju povabili glasbenika Jakoba Žerdina. Tudi Marko Dekleva, uporabnik hiše, je ljubitelj jazza, tako da se je vse nekako sestavilo v logično celoto. Na splošno je vsa vključena glasba avtorska, narejena za vsak video posebej.


Kako se razlikujeta pristop in priprava predstavitve projekta velikega merila, kot je versko-kulturni center biroja Bevk Perović arhitekti, v primerjavi s hišo XXS biroja Dekleva Gregorič arhitekti?

Jan: V grobem se produkcija ne razlikuje, gre za podobne korake in sistem dela. Pri manjših projektih zagotovo pride bolj do izraza intimna izkušnja samega uporabnika prostora. Pri večjem projektu smo načeloma postavljeni v ozadje kot pasivni opazovalci dogajanja brez direktne interakcije. Malo tudi zato, ker gre za večjo maso ljudi in je težje vzpostaviti stik z uporabniki prostora. Glavna razlika je torej v komunikaciji in interakciji z uporabniki med snemanjem.

Žan: Tudi v primeru snemanja verskega centra je bila naša izkušnja intimna, toda bolj v odnosu z arhitekturo kot z ljudmi. Opazna razlika je bila, da smo bili pri pripravi kadrov v tem primeru sami, pri snemanju hiše XXS pa so bili starši Aljoše ves čas prisotni in smo se do konca dneva že spoprijateljili.

Jan: Džamija je bila zanimiva, ker smo snemali med »lockdownom«. V času snemanja so se molitve izvajale v zelo majhnih, omejenih skupinah. Čeprav je IVKC javni prostor in smo imeli možnost dokumentirati samo molitev, smo ohranjali distanco, opazovali iz ozadja. Pri hiši XXS smo imeli drugačno interakcijo, saj te nekdo gosti v svojem domu – svojem najbolj osebnem prostoru. Zagotovo je privilegij dokumentirati tako oseben prostor, kot je dom posameznika, pa tudi prisostvovati pri verskem obredu.


Kako prepoznavate razmere na področju predstavitvenih tehnik v slovenskem arhitekturnem prostoru? Kakšno vlogo po vaši izkušnji pri tem igra Fakulteta za arhitekturo?

Žan: Kot sva že prej omenila, na trgu vsi poskušamo slediti ustaljenim smernicam predstavitvenih tehnik, kar po navadi pomeni predstavitev projektov s pomočjo fotorealističnih renderjev. Velikokrat se to pričakuje tudi pri oddaji natečajnega gradiva in lahko odstopanje od ustaljenih smernic negativno vpliva na izbor projekta.

Jan: Vsekakor bi si želeli videti malo več drznosti in raznolikosti, še posebej pri projektih na Fakulteti za arhitekturo. Študij pomeni idealen čas in prostor za eksperimentiranje in preizkušanje različnih načinov predstavitve del, vendar je velikokrat tudi to težko izvedljivo, saj rigidnost študija tega v veliki meri ne dopušča. Če vzamemo za primer seminarsko delo, se od študentov na koncu pričakuje oddaja poenotenega gradiva, ne oziraje se na vsebino projekta. Na takšen način že v zgodnji fazi zaviramo kreativni potencial vsakega posameznika.

Mogoče je težava tudi v tem, da se predstavitev projektov navadno izdeluje zadnje dni pred razstavo, da skoraj vedno pride na vrsto čisto na koncu?

Jan: Res se namenja premajhna teža načinu predstavitve; ta bi moral biti vključen v sam proces dela že pred končno podobo oziroma oddajo. Projekt se zdaj razvija ločeno od končne reprezentacije, v smislu »saj vem, kaj moram narediti na koncu za predstavitev za razstavo«. Predstavitvena tehnika ni nekaj, čemur bi namenjali premislek med razvojem projekta. Zdi se mi pomembno, da se sprašujemo tudi o tem. V našem prostoru na splošno pogrešam več igrivosti, preizkušanja.

Spletna stran: www.items.si
Instagram: https://www.instagram.com/collect.items/

Pogovarjala se je: Manca Košir

Podprite Outsider z naročilom!

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiŽiva Pečenko: Kateri park bi raje obiskali?
NaslednjiTomaž Krištof: Štirje stebri arhitektureNext
Povezani članki
Loading...
Arhitektura

Medprostor: Strokovne podlage za plovnost Ljubljanice

7 aprila, 2020
Arhitektura

ADX: odvečna zemlja kot gradnik zidov

11 junija, 2021
Arhitektura

Andrej Bernik, Fieldwork: Gozd namesto parkirišča

24 junija, 2021
Arhitektura

Stari slovenski mostovi – 2.del

10 avgusta, 2018
Arhitekturakritika

Ira Zorko: Kruta usoda naselbinske dediščine prve polovice 20. stoletja

21 oktobra, 2020
ArhitekturaOsebnostiPoziv k akciji

NAMESTO ŽICE POT

27 oktobra, 2015
Arhitektura

AKSL arhitekti: Stanovanje N

20 julija, 2020
Arhitektura

Marasovic arhitekti: Stanovanje M8

23 junija, 2019
1 2 … 165
Prosti ponedeljki. 🙌🏽
Prosti ponedeljki. 🙌🏽
Naši predniki niso imeli izbire, mi jo imamo. Pole…
Naši predniki niso imeli izbire, mi jo imamo. Pole…
Kapela sprave (Kapelle der Versöhnung) Avtor proje…
Kapela sprave (Kapelle der Versöhnung) Avtor proje…
Naprej k zemlji: Dekonstrukcija cimprače v Jurovsk…
Naprej k zemlji: Dekonstrukcija cimprače v Jurovsk…
Naprej k zemlji je projekt organizacij Outsider, Z…
Naprej k zemlji je projekt organizacij Outsider, Z…
Posebno poglavje 14. številke o smeteh smo posveti…
Posebno poglavje 14. številke o smeteh smo posveti…

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo