• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
arhitektke
/
22 novembra, 2021

Jana Kocjan: Iz lesa lahko zgradimo praktično vse

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Arhitektka Jana Kocjan (roj. 1985) živi in dela v Oslu na Norveškem, v biroju Helen & Hard, specializiranem za gradnjo v lesu. Pot jo je iz Ljubljane sprva vodila v Trondheim, kjer je v okviru  izmenjave Erasmus leto dni preživela kot študentka arhitekture. V tem času se je naučila jezika in začela prejemati povpraševanja za prevode iz norveščine v slovenščino. To jo je vzpodbudilo, da se je leto po zaključenem študiju arhitekture v Ljubljani (2010) preselila nazaj na Norveško in študirala še lingvistiko. Že med študijem lingvistike je Jana začela delati v arhitekturnem biroju Helen & Hard, kjer se multidisciplinarnost spoštuje in vzpodbuja. Fokus biroja sta lesena gradnja in projektiranje za družbo v trajnostnem smislu. Kot arhitektko jo najbolj zanima projektiranje kulturnih stavb, predvsem gledališč in objektov, ki so na karšenkoli način povezani s knjigo oziroma z literaturo.  Je bila selitev na Norveško tvoja mladostna želja ali je selitev bolj posledica naključij?

Skandinavske države so me od nekdaj privlačile. Sicer sem si med študijem arhitekture v prvi vrsti želela na Švedsko, ampak te povezave naša fakulteta ni ponujala. Bila pa je možnost izmenjave z norveško fakulteto v Trondheimu, in tako sem se leta 2005 za eno leto preselila tja. Hitro sem ugotovila, da mi način dela, kultura in mentaliteta ustrezajo, zato sem se po študiju kmalu vrnila še na arhitekturno prakso, ki sem jo opravila v Stavangerju na zahodni obali. Sem so me torej pripeljala naključja, pa tudi osebne afinitete. Če prištejem leto izmenjave in prakse, sem zdaj na Norveškem skupaj že 12 let. V tem času sem si tukaj ustvarila družino in Oslo je postal moj dom, v Slovenijo pa hodim na počitnice.

Med študijem v Ljubljani in takoj po opravljeni diplomi si delala v A.biroju pri prof. Milošu Florijančiču in dr. Mateju Blenkušu. Kakšne izkušnje si pridobila?
Milošev način ramišljanja in pristop k arhitekturi sem poznala že s fakultete, saj je bil moj mentor na seminarju in pri diplomi. Preko ostalih sodelavcev pa sem dobila vpogled v arhitekturno prakso v Sloveniji, kulturo dela in način komunikacije. Po mojih izkušnjah je projektna dokumentacija, ki jo pripravi arhitekt v Sloveniji, bolj tehnična, v primerjavi s tem, kar pripravljamo na Norveškem. V Sloveniji sicer nisem delala dolgo časa, imela pa sem priložnost nadgrajevati znanje o tlorisih, detajlih, poleg tega sem trenirala natačnost in doslednost, ki jo zahteva projektiranje v arhitekturnih programih, ki so v uporabi v Sloveniji.

Te je študij na ljubljanski fakulteti dobro pripravil na prakso v tujini?
Če primerjam svoje znanje razumevanja in risanja tlorisov ter obvladovanje arhitekturnih programov s tem, kar znajo študenti, ki študirajo na Norveškem, lahko rečem, da sem imela dobro podlago. Že v času študija sem lahko sodelovala in pomagala pri izrisu načrtov ne glede na to, v kateri fazi je bil projekt. Takšne pomoči od tukajšnjih študentov ne moremo pričakovati. Po drugi strani se mi zdijo norveški študentje bolj samozavestni in kreativni. Šole jih vzpodbujajo, da razmišljajo širše in izven konvencij, s čimer pomembno prispevajo pri razvijanju projektov, arhitekturne programe pa tekom prakse tako ali tako hitro osvojijo. Na fakulteti v Ljubljani je veliko poudarka na teoriji, razvijanju tlorisov in konceptualnem razmišljanju. V času mojega študija je nekaj profesorjev te teme znalo predstaviti tako, da smo v vsebinskem smislu res veliko odnesli. Sem pa mnenja, da se nas je pri projektnih nalogah preveč vodilo in popravljalo. Tak način učenja sicer predstavi neke arhitekturne standarde ter študente pripravi na projektiranje v tehničnem smislu, ne spodbuja pa samostojnega in kreativnega iskanja rešitev.

V biroju Helen & Hard, kjer delaš kot projektantka, je glavni fokus gradnja z lesom.
Ko govorimo o leseni gradnji, mislimo tako na gradbene kot na arhitekturne elemente – konstrukcijo, izolacijo, fasado, detajle. Les je trajnostni material in njegove lastnosti ustvarjajo prijetno in zdravo bivanjsko klimo. Pomembno pa je, da pozitivne lastnosti lesa pridejo do izraza. Konstrukcije in ostalih elementov se ne skriva za mavčnimi stenami in premazi, ki lesu ne pustijo dihati. Les tudi ni zgolj površina, ki prekriva manj trajnostne materiale. Stavba z vidno leseno konstrukcijo je iskrena in veličastna v svojem izgledu, a hkrati intimna, ker je topla in prijetna na dotik. Poleg tega sodobne tehnike obdelave in proizvodnje omogočajo, da se z lesom gradi hitro in da se lahko ustvarjajo neverjetne konstrukcije, tako v tehničnem kakor tudi v estetskem smislu.

Kako v biroju razumete pomen gradnje za trajnostno družbo? Kako snujete kolektivne stanovanjske stavbe?
Pri projektiranju za družbeno trajnost govorimo o gradnji kolektivnih stanovanjskih stavb. Gre za tipologijo stanovanjskih objektov z manjšimi stanovanji in večjimi skupnimi prostori.  Stanovanje v takem kolektivu je približno 15 m² manjše od stanovanja v standardnem komercialnem stanovanjskem projektu, ima pa vse funkcije, kot jih ima standardno stanovanje – spalnico, majhno kuhinjo z dnevnim prostorom in kopalnico. Delež stanovanja, ki je stanovanju odvzet, se prišteje enakemu deležu ostalih stanovanj. Vsota vseh teh odvzetih površin se nameni skupnim prostorom, ki so lahko skupna kuhinja z jedilnico, knjižnica, delavnica, zimski vrt, soba oziroma garsonjera za goste in podobno. Pomemben del koncepta je tudi prisotnost in sodelovanje bodočih uporabnikov v procesu zasnove. Na tak način se skupni prostori izoblikujejo in programsko definirajo glede na želje in potrebe uporabnikov. Namen gradnje za družbeno trajnost je omogočiti, da si stanovalci čim več dobrin delijo, osebna lastnina pa je bolj premišjena in torej tudi minimalnejša. S tem, ko se nečemu odpovemo, v resnici nekaj pridobimo, ne samo v materialnem smislu, ampak tudi v družbenem.

kolektivna stanovanjska pozidava Vindmøllebakken: foto Sindre Ellingsen
kolektivna stanovanjska pozidava Vindmøllebakken: foto Sindre Ellingsen
kolektivna stanovanjska pozidava Vindmøllebakken: foto Sindre Ellingsen

Kakšen poudarek v biroju namenjate ekologiji in varovanju obstoječih naravnih virov?
Pri vsakem projektu na začetku preverimo, ali so na lokaciji ali v bližnjem prostoru obstoječi viri, ki jih je mogoče uporabiti ali reciklirati. Vprašamo se tudi, kako bo naš projekt vplival na prostor in družbo v širšem smislu in na dolgi rok. Pri trajnostni gradnji ne gre zgolj za uporabo okolju prijaznih materialov, pač pa za celostno razmišljanje. Ko gre za izbiro materiala, je potrebno presoditi, kateri material je za projekt najbolj optimalen glede na vrsto dejavnikov. Večina naših projektov je lesenih, saj je to v našem prostoru glede na dosegljive vire najbolj trajnostna izbira.

Kako bi ta pristop primerjala s slovenskim?
V mojem času študija se je, ko smo govorili o ekologiji in okoljsko smiselni gradnji v arhitekturi, mislilo na gradnjo pasivnih ali nizkoenergijskih hiš, uporabi sončnih celic in podobno. Šlo je torej predvsem za to, kako porabiti čim manj energije oziroma, kako porabiti naravne vire v naš prid v ekonomskem smislu. Kot sem že omenila, pa projektiranje trajnostne gradnje zahteva širše in bolj celostno razmišljanje o tem, kaj je v konkretnem primeru najbolj trajnostna rešitev glede na različne dejavnike. Ne vem, ali se je od zaključka mojega študija na tem področju kaj zares korenito spremenilo. Seveda obstajajo projekti, ki izstopajo iz povprečja, ampak nimam občutka, da jih je veliko.

Kaj vse je moč graditi iz lesa? Kje so omejitve pri leseni gradnji?
Iz lesa se da zgraditi praktično vse. V več projektih, ki jih je zasnoval naš biro, so tudi jaški in stopnišča za dvigala iz lesa. Seveda pa je, ponavljam, pri vsakem projektu treba presoditi, kateri material je najboljša izbira glede na ostale dejavnike.  Ko gre za večje objekte, je lesena konstrukcija sicer lažja kot betonska, po drugi strani pa lahko to predstalja izziv zaradi povečanega prehoda zvoka.  V takih primerih so aktualne hibridne konstrukcije, kjer se kombinirajo pozitivne lastnosti različnih elementov. Primer takšne konstrukcije je betonsko-lesena plošča, kjer se lesen opaž bod betonom, ko se ta posuši, ne odstrani. Na tak način se zmanjša poraba betona, saj del nosilnosti prevzame les, beton pa prispeva k manjšemu prehodu zvoka med etažami. Lesen opaž predstavlja hkrati vidno stropno površino v nadstropju spodaj. Leta 2018 sem sodelovala pri zasnovi posebne zložljive gledališke tribune. Najprej smo jo želeli zgraditi iz lesa, a se je hitro izkazalo, da bo za konkreten namen lesena konstrukcija, ki bi zagotovila potrebno nosilnost in stabilnost, pretežka, zato smo na koncu izbrali aluminij. Na ta način smo za samo konstrukcijo porabili veliko manj materiala, les pa smo uporabili na mestih, kjer gledalec pride v stik s površino.

 

Tribuna, foto: Anne Bråtvet

V Sloveniji bi lahko bistveno več gradili iz lesa ali drugih materialov, namesto z betonom. Vendar se to zavedanje le počasi uveljavlja.
Glede na to, da je 61,5% delež Slovenije prekrit z gozdovi, bi človek pričakoval več lesene gradnje. Surovine je v Sloveniji torej dovolj, ampak za uspešno lesno gradbeno industrijo je potrebno razviti celotno verigo od surovine do produkta.

Kako bi lahko spodbudili takšno gradnjo?
Leseno gradnjo bi bilo potrebno spodbujati na različni faktultetah hkrati, na arhitekturi, gradbeni in biotehniški fakulteti, strojništvu. Vse te fakultete bi se morale povezati in vzpodbujati mlade, da skupaj razvijajo leseno gradnjo. Predvidevam, da je na posamičnih področjih precej strokovnjakov, ampak pri razvoju lesne industrije je izredno pomembno sodelovanje panog.

Projektirate veliko knjižnic in kulturnih objektov. Kakšen je njihov pomen za skupnost? Kako to vpliva na proces načrtovanja?
Knjižnice in kulturne stavbe, ki jih je zasnoval naš biro, se večinoma nahajajo v manjših krajih, katerih skupna značilnost je, da so mestna središča zaspala, saj se je v času, ko so se začela graditi velika nakupovalna središča na obrobjih mest, vsa aktivnost in program preselil iz središča v trgovske centre. Situacija je torej zelo primerljiva s Slovenijo. Kulturni centri in knjižnice, ki se zgradijo v središču mesta, pomembno prispevajo k revitalizaciji manjših krajev. Naš cilj je poleg tega ustvariti arhitekturo, ki bo tudi v prostorskem in estetskem smislu nadgradila mestno podobo. Po naših izkušnjah so kulturni objekti in knjižnice pomembno prispevali k ponovni oživitvi mest, in nenazadnje tudi k poistovetenju prebivalcev s svojim krajem.

 

Grimstad, Foto: Sindre Ellingsen
Grimstad, Foto: Sindre Ellingsen
Grimstad, Foto: Sindre Ellingsen

Kaj si še želiš projektirati? Če ne bi bilo nobenih omejitev?
Imam to srečo, da že projektiram in sodelujem pri projektih, ki me zanimajo. Prvi projekt, pri katerem sem sodelovala v biroju Helen & Hard, je bil zmagovalni natečaj za knjižnico v Grimstadu. Kasneje sem vodila projekt zasnove gledališke tribune in imela priložnost spoznati in sodelovati z enim največjih gledališč na Norveškem. Pred kratkim sem sodelovala pri zasnovi otroškega vrtca, pri natečaju za verski objekt in podobno. Pri javnih zgradbah bi si želela, da bi bil proračun za projekte višji, saj si prestavljam, da bi tako imeli več svobode pri delu. Po drugi strani pa mi omejitve, s katerimi se ukvarjamo in za katere iščemo rešitve v arhitekturi, predstavljajo izziv, zaradi katerega mi je to delo zanimivo. 

Ali kdaj sodeluješ na natečajih v Sloveniji? Kakšna naloga bi te pritegnila k projektiuranju v teh krajih?
Odkar delam na Norveškem, nisem sodelovala pri nobenem natečaju v Sloveniji. O čem takem nikoli nisem razmišljala – preprosto zato, ker nimam časa. Vsebinsko bi me lahko pritegnile naloge, ki se ukvarjajo z že prej omenjenimi temami. Da pa bi se za sodelovanje na natečaju dejansko odločila, bi me ob vsebini morale prepričati tudi ambicije in pogoji projekta.

Za katerega literarnega junaka ali junakinjo bi postavila hišo? Kakšna bi bila?
Za pisatelja Mačka Murija. Ne bi bila hiša, šlo bi za adaptacijo starega stanovanja v mestnem jedru, kjer bi Muri združil stanovanje v najvišjem nadstropju s podstrešjem. Pod talnimi oblogami bi odkrili stara lesena tla, ki bi jih zbrusil in naoljil. Tla bi malo škripala, kar bi stanovanju dalo poseben čar. V prvem nadstropju stanovanja bi uredili vse glavne prostore, kuhinjo z jedilnico, dnevno sobo s kaminom in veliko knjižnico, ter spalno nišo. Iz knjižnice bi zavite lesene stopnice vodile na podstrešje, kjer bi Muriju uredili delovni prostor. Poleg peči bi imel tukaj integriran kuhinjski element s hladilnikom za mleko, in kuhalnik, kjer bi si zjutraj, ali pa ob potrebi pozno zvečer, pripravil močno mačjo kavo. Pisalno mizo bi postavili pod strešno okno, skozi katero bi preko treh skrivnih stopnic v steni Muri hitro lahko skočil na streho, od koder bi opazoval mačje mesto.

Pogovarjala se je: Nina Granda
Portretna fotografija: Aina Sand Telhaug 

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiProstor vmes: Ureditev okolice Doma starejših občanov Krško – Zelen obod
NaslednjiOutsider#28: Novi začetki / Intimni svet risb Edvarda RavnikarjaNext
Povezani članki
Loading...
arhitektke

Maša Mertelj: Vedno obstaja rešitev zunaj okvirov znanega

28 septembra, 2021
arhitektke

Alenka Korenjak: Z malimi koraki do velikih prostorskih sprememb

24 oktobra, 2021
arhitektkeArhitektura

Breda Bizjak, BB Arhitekti: Novi pogoji za mestne skrivalnice

15 oktobra, 2021
arhitektke

Anja Vidic: Zaradi vztrajanja pri družbenokritičnem  delovanju je arhitektura še vedno relevantna

28 oktobra, 2021
arhitektke

Klara Zalokar: Zanima me, kaj se skriva za ceno izdelkov

9 novembra, 2021
arhitektkeArhitekturaIntervju

Živa Deu: Če nisi prepričan, da boš naredil izboljšavo, stavbo raje obnovi po starem

7 marca, 2021
DogodekTrafikaarhitektke

In če bi ženske vodile svet?

28 februarja, 2022
arhitektkeUmetnost

Christo in Jeanne-Claude: Monumentalnost brez monumenta

8 oktobra, 2021
1 2 3
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
Hiša MM Avtor projekta: Žiga Ravnikar, Eva Senekov…
Hiša MM Avtor projekta: Žiga Ravnikar, Eva Senekov…

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo