Kot diplomant arhitekture se podaš v svet s prepričanjem, da bodo dobri arhitekti prišli do posla in da obstaja odprti trg arhitekturnih idej, ki bo poskrbel, da bo temu tako. Ali ta trg dejansko obstaja? Ali obstaja kakšna korelacija med tem, kako produkcijo arhitekta ocenjuje družba in tem, koliko posla bo ta arhitekt imel? Ali ima sposoben arhitekt z ustreznimi izkušnjami in referencami dejansko možnost, da preživi brez uporabe socialnega kapitala, ki bi mu odpiral poslovne priložnosti?

Med naročili, ki niso vezane na javna naročila, so minulo delo, nagrade in objave gotovo dobrodošle, a običajno so to sekundarne informacije osnovni referenci. To je osebnemu zaupanju naročnika, ki izhaja iz poznanstva ali priporočila nekoga iz zaupnega kroga. Moja izkušnja je, da v biroju še nobenega dela nismo dobili zgolj na osnovi uspešne realizacije ali javne objave dela. Vedno je strokovna referenca zgolj v vlogi potrditve že predhodno vzpostavljenega osebnega zaupanja.

Preostanejo javna naročila načrtovanja javnih investicij. Pričakovali bi, da je to prostor, kjer sposoben strokovnjak najlažje kandidira in se uveljavi brez vez in poznanstev. Javna naročila arhitekturnih storitev lahko delimo v naslednje kategorije:

  1. »Javni natečaj« – natečaji so pregledna oblika tekmovanja arhitekturnih idej
  2. »Kriterij najnižje cene« – oddaja javnega naročila po kriteriju najnižje cene je oblika preglednega naročanja, a je iz več razlogov tudi zelo sporna praksa.
  3. »Ostalo« – obstajajo načini oddaje naročil projektantskih storitev, ki jih ne moremo uvrstiti v prvi dve kategoriji.

Kolikšen delež javnih naročil odpade na katero od kategorij? Ker je vprašanje pomembno in ker bi nam odgovor veliko povedal o dejanski odprtosti trga arhitekturnih idej, smo v Društvu Maja Farol v okviru promocije ponovne uvedbe dejansko obveznih javnih natečajev leta 2015 pripravili analizo oddaje posla projektiranja na primeru izgradnje mreže urgentnih centrov. Gradnja desetih novih urgenc na različnih lokacijah je namreč omogočila primerjavo postopkov podobnih javnih investicij. Ugotovitve analize so bile presenetljive. Za enega od centrov je bil razpisan javni projektni natečaj, pri drugem je bila izdelava projektne dokumentacije oddana z javnim naročilom po kriteriju najnižje cene. Za preostalih osem (80% naročil!) kljub skrbnemu iskanju teh podatkov po javno dostopnih dokumentih nismo uspeli pridobiti podatka, kako je bil izbran projektant. Na osnovi podatkov o izplačilih na takratnem Supervizorju je pri štirih od teh osmih vrednost projektantskih storitev presegla mejno vrednost za obveznost izvedbe javnega natečaja, kot jo je predpisoval ZJN-2, tudi preostali pa so presegli mejo za objavo javnega naročila.

Ali obstaja prosti trg arhitekturnih idej? Seveda, a vprašanje je, koliko je dejansko velik. Pomislili bi, da nikoli ne bo možno natančno izmeriti tega deleža, a v letu 2015 smo povsem slučajno po desetletjih prišli do natančne ocene vrednosti. Ker v tistem letu ni bil zaključen niti en javni natečaj v organizaciji Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), ki je osrednji in daleč največji organizator javnih natečajev, vemo, da v tistem letu odprtega trga arhitekturnih idej praktično ni bilo.

S sprejetjem ZJN-3 konec leta 2015 se je stanje pomembno popravilo. Ključna sprememba je zahteva po izvedbi javnega natečaja glede na vrednost investicije. To je do te mere zožalo prostor izogibanja javnim natečajem, da je v tem trenutku (maj 2019) razpisanih šest javnih natečajev v organizaciji ZAPS. Kar je precej, a prostora je še veliko. Na ZAPS ocenjujemo, da gre trenutno preko javnih natečajev približno 5 % posla arhitekturnega načrtovanja. Vseh javnih naročil projektiranja seveda ni smiselno organizirati kot javni natečaj. A če polovico kategorije “Ostalo” spremenimo v »Javni natečaj«, bomo živeli v povsem drugačnem svetu. V svetu, kjer bo predvsem strokovna kvaliteta arhitektov tista, ki bo določala kvaliteto oblikovanja prostora in ne njihova sposobnost preživetja v polju “Ostalo”.

Jernej Prijon, komisar za natečaje ZAPS ter predsednik Društva Maja Farol

Javno debato o aktualnih izzivih stroke podpiramo in spodbujamo. Mnenje avtorja ne izraža nujno tudi mnenja uredništva revije Outsider.

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja