V tujini pogosto večje projekte v okolje uvajajo manjši paviljoni, ki na ta način komunicirajo prihodnost neke lokacije ali projekta. Pogosto so ti paviljoni, zaradi mobilnosti in hitre postavitve – po načelu plug and play[i] – narejeni v obliki ISO kontejnerja. Tako je bilo na primer pri prenovi muzeja Stedelijk v Amsterdamu, pri gradnji Pompidue Centra v Metzu, parka Les Halles v Parizu in drugje. Tudi v Ljubljani se je devet let nazaj  pojavila ideja o manjšem kreativnem laboratoriju kot znanilcu prihodnosti območja Tovarne Rog. Za razliko od mnogih podobnih paviljonov RogLab ni komuniciral prihodnje projekte v obliki maket, skic in drugih predstavitev temveč je meščane in bodoče uporabnike nagovoril kar z neposrednim ponujanjem in omogočanjem vsebin v obliki kreativnega laboratorija polnega opreme in v slogu takojšnjega preizkušanja ideje. Princip »ne čakaj- izvedi«[ii] nagovarjajo mnogi kreativci z namenom, da je pot do izvedbe ideje čim krajša in idejo kasneje izoblikuješ do potankosti, jo spreminjaš, ji odvzemaš in jo izpopolnjuješ. V tem primeru je takšen pristop še posebej utemeljen, saj predvideni program vsebuje najsodobnejše tehnologije in to v času, ko se umetnost ali uporabna umestnost spreminja hitreje kot kadarkoli.

Paviljon RogLAB je umeščen na nabrežje Ljubljanice ob tovarni Rog in je sestavljen iz dveh ISO kontejnerjev z višinskim poudarkom na sredini strehe, ki spominja na obliko Tetris element v obliki črke T. En kontejner je skoraj v celoti zastekljen, z drsno fasado pa se lahko v celoti zapre. V njem je prostor za delo, delavnice, izobraževanja in podobno, drugi kontejner je namenjen tehnološki opremi (CNC rezalnik, rezalec folije, vezilni in šivalni stroj, 3D tiskalniki, 3D skener, preša za majice itd.) – to je prostor,  kjer se ideje materializirajo. Paviljon je bil sprva v beli barvi, da se je zunanja fasadna opna lahko uporabljala za projekcije, kasneje so projekcije zamenjali grafiti, nazadnje ji je podobo dala avtorica Nez Pez v okviru programa za spodbujanje ženske grafitarske kulture GraFEM. RogLab se je tako še bolj zlil z okoljem in odprl vrata različnim sodelovanjem.

V devetih letih delovanja v okviru Muzejev in galerij mesta Ljubljane in pod taktirko Mete Štular je tam našlo prostor okoli šest tisoč (6000) ustvarjalcev – in vsak je lahko del RogLaba. Ni potrebno da si Ljubljančan, ni omejitev po starosti, nacionalni pripadnosti, spolu ali po drugih kriterijih. Paviljon je invalidom prijazen z dostopno rampo, prostor za učenje novosti v njem najde več sto otrok vsako leto, hkrati pa ponuja prvi stik z napredno kreativnostjo za ljudi, ki si sicer ne bi mogli privoščiti tovrstne opreme.

Poleg dela in kreativnosti, kjer lahko vsak izdela kar želi, se razmislek namenja tudi družbeno pomembnim temam. Natečaj Design (Dis)Ability, ki je nastal v sodelovanjem z MIT iz Masachusettsa pokriva razvoj oblačil za invalide, natečaj Akitvno staranje pa izzive oblikovanja za tretje starostno obdobje. Lotevajo se tudi izzivov sonaravnega oblikovanja, kot na primer kreiranje oblačil iz recikliranih tkanin in drugih družbeno ter okoljsko odgovornih izdelkov, ki prispevajo h kvalitetnejšemu življenju posameznikov in skupnosti. Vse to se dogaja na samo osemindvajset (28) kvadratih površine zato je lahko vzor in vodilo tudi precej večjim okoljem. Projekt RogLab so opazili tudi v tujini – leta 2018 je projekt prejel mednarodno nagrado za inovativnost Eurocities – nagrado mreže več kot 140 največjih mest v Evropi.

Arhitektura: Jure Kotnik
Art: Nez Pez
Besedilo: Jure Kotnik
Foto: Branko Čeak, Domen Pal

[i] Priključi in uporabi

[ii] Just do it.

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja