Za razliko od stalno spreminjajočega londonskega Cityja je predel St James ob robu tria parkov – Hyde, The Green in St James’s Park, v času po drugi svetovni vojni doživel razmeroma malo sprememb. Historična karejska zazidava, ki jo dopolnjujejo manjši parki ustvarja občutek urbanosti, ponuja kvalitetne pogoje za bivanje ter je prostor številnih institucij. Zato še toliko bolj izstopa primer povojne arhitekture, subtilno umeščen kompleks stavb revije The Economist arhitektov Alison in Peter Smithson. Economistovo stavbo in zunanjo plazo so po relokaciji uredištva leta 2016 prenovili in je ponovno v uporabi kot pisarniški, poslovni stolpič.

Celoten kompleks The Economist, ki ga sicer sestavljajo trije objekti – poleg prej omenjenega poslovnega stolpiča in plaze, še dve nižji stavbi je spomeniško zaščiten kot Grade II, kar pomeni, da je prepoznan kot nacionalno pomemben kompleks. Obnova je zato potekala pod strogimi pogoji, ki so zagotovili ohranitev arhitekturnih kvalitet ob hkratni posodobitvi objekta za sodobno uporabo.

Iz podobnega obdobja kot londonski The Economist, izvirajo tudi nekatere najbolj prepoznane ljubljanske poslovne stavbe – Metalka, Avtotehna in kompleks TR, ki še vedno (in verjetno za vedno) določajo silhueto centralnega dela mesta. Poleg časa načrtovanja in izgradnje, jim je skupna tudi potreba po celoviti obnovi in posodobitvi, da bi omogočale delovno okolje, tehnološko in organizacijsko primerljivo tistim v sodobnih objektih.

Ko govorimo o gradnikih mesta, so poslovne stavbe pogosto zapostavljene. Mesta so nastajala kot središča produkcije, trgovanja in izobraževanja. S prehodom v postmoderno družbo v sredini 20. stoletja, v času nastanka vseh prej naštetih hiš, izdelek postane storitev, prostor produkcije pa se preseli iz industrijskega obrata v pisarniško stavbo. Ta predstavlja osrednjo infrastrukturo za razcvet sektorjev z najvišjo dodano vrednostjo in odraz prevpraševanja organizacije dela, kar omogoči razcvet razvitih ekonomij.

Zasnova pisarniških stavb se stalno spreminja in predstavlja laboratorij ustvarjanja prostorskih pogojev za pospeševanje dobička, a z vedno zahtevnejšo in bolj izobraženo delovno silo prevzema vlogo platforme za družbeno inkluzivnost in enakopravnost.

Za mesto predstavljajo ti objekti tako izziv kot priložnost. Osrednji izziv se najpogosteje, vsaj v kontekstu mobilnosti, ki temelji na osebnem avtomobilu, izkaže prav logistika, potrebna za prihod in odhod. Priložnost pa predstavlja stotine zaposlenih, ki ustvarijo gostoto, ki omogoča delovanje kulturnih, javnih in komercialnih vsebin.

Idealni scenarij predstavlja situacija, v kateri zaposleni vsaj del poti na in iz dela opravijo z javnim transportom, peš ali kolesom, s svojo prisotnostjo pa mesto aktivno soustvarjajo. Posledično so temu prilagojene tudi javne ustanove – vrtce, šole, muzeji – računica pa mogoča tudi upoštevaje za Slovenijo značilno razpršeno poselitev.

Na trgu poslovnih nepremičnin v Ljubljani je eden pomembnejših lastnikov in najemnikov država, Ministrstvo za javno upravo, ki upravlja z večino pisarniškega fonda ima okvirno polovico nepremičlnin v lasti, ostalo pa najema. Pisarniški prostori so posledično razpršeni po mestu, umanjka pa za glavna mesta značilna vladna četrt.

V iskanju prototipa stavbe, prostora ali kompleksa, ki bi povezal predhodne teme pisarniških stavb, mesta in načina delovanja institucij države, se je letos spomladi v javnosti pojavila novica, da namerava NLB prodati stolpnico na Trgu republike 2.

Skladno z načeli Novega Evropskega Bauhausa, ki temelji na trajnostnih principih urejanja prostora, estetiki in vključevanju deležnikov, se predvsem državi, pa tudi glavnemu mestu, ponuja večplastna edinstvena priložnost.

Vladna četrt

Lokacija med parlamentom, Vlado, Trgom republike in Uradom predsednice omogoča vzpostavitev vladne četrti – reprezentančnega središča države z racionalno umeščenimi institucijami.

Kulturna dediščina in trajnostni razvoj

Kompleks je spomenik nacionalnega pomena, z njegovo prenovo država postane zgled prenove dediščine in potrdi zavezanost trajnostnemu razvoju.

Zagotavljanje kvalitetnih delovnih prostorov

Zasnova objekta z osrednjim jedrom in odprtimi, konstrukcijskih ovir prostimi prostori, omogoča umeščanje raznolikega pisarniškega programa, s čimer se zagotavlja kvalitetne delovne prostore, ki postajajo vedno pomembnejši pri iskanju razgledanih in motiviranih kadrov.

Odprta platforma za komunikacijo s prebivalci

Podstavek stavbe postane odprt javni prostor, prostor komunikacije med državno uporavo in državljani. Naveže se na odprti prostor Trga republika, ki je osrednji državni prostor za manifestacije, proslave, kot tudi proteste.

Dnevna soba stanovanja ali hiše je odraz stanovalcev, naštete priložnosti pa orišejo vznemirljivo priložnost vizije sodobnega središča institucij države – dnevne sobe države, ki se odpira k državljanom in odraža sodoben odnos do demokratične družbe.

Izhodišče besedila je raziskovalno delo, ki smo ga soavtorji Isabela Karlin Čoh, Katarina Čakš, Gašper Skalar in Jure Sadar opravili v okviru razstave Vizije So 19: Poslovne stavbe in mesto, letne razstave Društva arhitektov Ljubljane.

Vizualizacija: Pogled na dogajanje v javnem pritličju novega TR2

Vizualizacija je nastala v okviru razstave Vizije So 19: Poslovne stavbe in mesto, letne razstave Društva arhitektov Ljubljane.

Vizualizacija: Gregor Vidmar/Items, grafična obdelava:  Isabela Karlin Čoh