• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
kolumne
/
18 septembra, 2021

Konec arhitekture?

Pretekli teden, 15. 9. 2021, je bila v državnem zboru nujna seja Odbora za kulturo in Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Točka dnevnega reda se je glasila: »Vladni načrti razvrednotenja poklica arhitekta, oligopolizicaji projektnega načrtovanja gradnje objektov in obvladovanju denarnih tokov pri javnih gradbenih investicijah.« Na tej povezavi si lahko preberete celotno obrazložitev: POVEZAVA.

S predlaganimi sklepi (ki sicer niso bili sprejeti) se osebno, kot del arhitekturne stroke, lahko v veliki meri strinjam. Sklepi so bili strnjeni v štiri točke.

Prva točka podaja mnenje, da je trenutna zakonska ureditev vodenja projektne dokumentacije ustrezna (in naj se zakonodaja torej ne spreminja). V drugi točki odbor poziva Vlado k zagotovitvi doslednega spoštovanja določb Gradbenega zakona. V tretji točki se odbor opredeljuje proti Zakonu o debirokratizaciji, v delu, ki črta obveznost izvedbe javnih arhitekturnih natečajev, in v zadnji točki Odbor poziva Vlado k spoštovanju izvajanja javnih natečajev.

V državni zbor so bili povabljeni tudi vidnejši predstavniki stroke, ki so zagovarjali stališča proti napovedanim spremembam zakonodaje. Kljub strokovni argumentaciji predlog Odbora ni bi izglasovan.

Če bo slab Gradbeni zakon sprejet, bo to le še ena nova slaba verzija Gradbenega zakona v seriji slabih. Uvedena bo nova poimenovanja sodelujočih pri projektu, premešane njihove vloge, področje arhitekturnega dela pa ponovno odprt drugim inženirskim strokam. Ponovno pravim zato, ker so arhitekturno delo drugi inženirji lahko opravljali že ves čas od osamosvojitve do sprejema trenutno veljavnega zakona pred približno štirimi leti. Spreminjanje Gradbenega zakona je po mojem mnenju popoln nesmisel, pa ne zato, ker bi bila sedanja ureditev idealna, ampak zato, ker prinaša več slabosti kot koristi. (Da, tudi koristi prinaša. In sicer, v delu, kjer določa preverjanje mnenj v DGD: upravni delavec ne bo več preverjal usklajenosti s prostorskimi akti, ampak bo lahko zaupal mnenju občinskih urbanistov. A za to izboljšavo ne bi bilo treba menjati celotnega zakona.)

Zakon za debirokratizacijo črta določilo, da je pogoj za razpis natečaja vrednost javne investicije nad 2,5 mio evrov. Natečajev ne ukinja dobesedno, ampak spreminja pogoje, kdaj jih je treba razpisati. Nov pogoj bo, da je natečaj treba razpisati, če tako določa prostorski akt. Predstavljam si, da bodo tisti župani, ki se zavedajo številnih prednosti, ki jih natečaji prinašajo, pogoje za nove natečaje vnesli v prostorske akte. Tisti pa, ki v natečajih trenutno vidijo oviro, bodo njihovo prednost morda spoznali, ko se bo sosednja občina proslavila s kakšnim odmevnim uspešnim natečajem … če skušam na situacijo gledati optimistično.

Glede organizacije natečajev bi bila zelo dobra izboljšava s strani zbornice, če bi bili natečaji bolj odprti in namenjeni vsem arhitektom. Trenutnim natečajnim pogojem namreč ustrezajo le podjetja (ali posameznik), ki imajo že številne reference, kar zapira vrata mladim, da bi se uveljavili. Trenutni način organiziranja arhitekturnih natečajev zato spodbuja monopole na področju arhitekture.

Zmotno pa je mišljenje, da bi bil dober Gradbeni zakon zadosten pogoj za dobro arhitekturo. Gradbeni zakon pravzaprav določa predvsem, kako speljati gradbeno dokumentacijo in gradnjo. Pogoj za dobro arhitekturo pa je v večji meri stvar urejanja prostora, torej kako so prostorski akti napisani in kaj ti določajo. Prav na tej točki pa je po mojem mnenju največji strokovni prepad. Tisti, ki pišejo prostorske akte, pogosto dojemajo arhitekta kot nekoga, ki želi zgraditi nekaj po svoje mimo določil aktov, po možnosti še v korist investitorjev. Arhitekti pa se običajno le čudijo, od kod takšni akti in kdo jih piše, saj so pogosto popolnoma neživljenjski in škodljivi. Če želimo zares izboljšati naš prostor, je treba najprej premostiti ta prepad in soočiti prostorske načrtovalce in arhitekte. Prostorske akte je treba razbremeniti določil, ki v praksi povzročajo degradacijo našega prostora.

Pri vseh debatah in akcijah proti novemu zakonu pa bi poudaril še en vidik, ki ima dolgoročno lahko katastrofalne posledice. Arhitekturno stroko (in tudi druge inženirske stroke) postavlja v kontekst »levih« in »desnih«. Presenečen sem, kolikokrat sem med pogovorom z različnimi sogovorniki v zadnjem času slišal, da naj bi bili arhitekti bolj levi, gradbeniki pa bolj desni. Če sprejmemo to delitev, je, kot bi se strinjali, da so na primer zdravniki bolj levi in farmacevti bolj desni (ali obratno). Stroke bi morale delovati zunaj teh ideologij in delitev, ki nam jih vsiljuje politika, sicer lahko postanejo orodja politike. To bi bilo pogubno.

Od strokovne zbornice bi pričakoval, da je korak pred drugimi, da vodi dialog glede izboljšav zakonodaje in da za predloge išče široko politično podporo, ne pa da je orodje katerekoli politične opcije pri nasprotovanju drugi. Arhitektura ne bi smela biti odvisna od poslanskih volitev. To bi bil konec arhitekture.

Za konec pa še tolažba: če že bo nov slab zakon sprejet, se lahko potolažimo z dejstvom, da se, čeprav imamo že vsaj zadnjih 15 let slabe zakone, kljub temu arhitekturni presežki gradijo in teh ni malo. Prodorne, kakovostne ideje najdejo pot do uresničitve. Je pa res, da bi dobra zakonodaja te napore v marsičem olajšala.

 

Napisal: Matevž Granda

 

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiDelavnica Anne Heringer: Doma narejeni dom
NaslednjiAlja Bukovec Zule in Matej Delak: Vrstne hiše na Brdu Next
Povezani članki
Loading...
Arhitekturakolumne

Robert Dolinar: Pismo o lepoti

30 julija, 2018
kolumnemediji

Nina Granda: Hiša govoric

17 marca, 2021
kolumne

Blaž Podobnik: Božanska igra dialoga

12 februarja, 2019
kolumne

Žan Malek Petrovič: Krema proti vsem boleznim

17 maja, 2021
delokolumne

Arhitekturo ljudem, arhitektom odgovornost in birokratom učinkovitost.

25 septembra, 2016
Arhitekturakolumnekritika

Matevž Granda: Virus neumnosti

19 marca, 2020
kolumneKratke zgodbespletke

Marija Jakopin: V hiši straši

29 januarja, 2023
kolumne

Nina Granda: Končno nova stanovanja!

26 decembra, 2021
1 2 … 38

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo