Otok Hvar že od antike slovi kot eden najbolj privlačnih otokov na Jadranu – predvsem zaradi izjemno ugodne mediteranske klime, saj se ponaša z največjim številom sončnih dni v letu na jadranski obali. Arheološke najdbe pričajo, da je bil otok naseljen že v zgodnjem neolitiku, v 4. stoletju pr. n. št. pa so ga kolonizirali jonski Grki s Parosa, ki so na rodovitni ravnici pri Starem Gradu (antičnem Pharosu) ustvarili kulturno krajino, kjer so gojili predvsem vinsko trto in oljke. Starogradsko Polje, osnovano na geometrijskem sistemu delitve zemljišč s kamnitimi zidovi, se je skoraj nedotaknjeno ohranilo do danes in predstavlja eno najbolje ohranjenih antičnih parcelacij v celotnem Sredozemlju.

Kmetijska krajina pri Starem Gradu, vpisana tudi na seznam Unescove svetovne dediščine, dokazuje, da je bilo kmetijstvo več kot dve tisočletji na otoku poglavitna panoga, vse do druge polovice 20. stoletja, ko je vodilno vlogo v gospodarstvu prevzel turizem. Nenadni preobrat je seveda povzročil velike spremembe v življenju otočanov, saj so se začeli ljudje množično izseljevati v obmorska mesta. Vasi v notranjosti otoka so opustele, številna polja so se zarasla. A v zadnjem času ima oživljanje kmetijske dejavnosti v odročnih otoških vasicah ponovno pomembno vlogo.

Med projekte, namenjene revitalizaciji podeželja, sodi tudi degustacijski prostor Hiša olja, ki so ga projektirali v arhitekturnem biroju Kreadom: nahaja se namreč sredi nasada oljk, sivke in smilja v okolici Gdinja, na vzhodnem delu otoka, ki v primerjavi s Hvarom, mondenim središčem otoka, ni turistično območje. Hiša olja stoji na mestu nekdanjega kmečkega poslopja in ohranja osnovne značilnosti tradicionalne otoške arhitekture, tako longitudinalno formo pastirskih hiš kot tudi dvokapno streho, hkrati pa vključuje vrsto arhitekturnih elementov, ki dajejo arhaični stavbni obliki močan pridih sodobnosti.

Hiša olja je zgrajena iz klasičnih materialov 20. stoletja, opeke in betona, saj na otoku ni na razpolago ne sodobnejših gradbenih materialov ne primerne mehanizacije. Za končno obdelavo zunanjih površin pa so uporabili material, primeren tako za fasade kot strehe, ki poenoti stavbno lupino. Rdečkasto rjava barva objekta posnema barvo zemlje, bogate z železovimi oksidi.

Poleg specifične barve objekta obiskovalca pritegne tudi njegova skulpturalno zasnovana zunanja struktura, saj se tri stranice – južno pročelje, vzhodna in zahodna stena – z vogalov linearno poglabljajo proti vhodnim odprtinam in oblikujejo kristalinične konkavne forme, ki jih ob sončnem vremenu dodatno poudarjajo intenzivne sence. Specifična geometrija po eni strani dinamizira klasično zasnovano stavbo, po drugi strani pa imajo poglobljene stene tudi funkcionalno vrednost, saj ustvarjajo zaščito pred močnim poletnim soncem.

Podoben kontrast med linearnimi in razgibanimi formami opazimo tudi na strehi: geometrijska forma dimnikov se jasno navezuje na dinamično obliko stavbnega volumna, poglobljene horizontalne linije žlebov pa poudarjajo longitudinalnost stavbe.

Notranjost Hiše olja je tako kot zunanjost oblikovana v minimalističnem slogu in opremljena s pohištvom iz masivnega lesa. Južna stranica degustacijskega prostora v zahodnem delu stavbe je skoraj v celoti steklena stena z drsnimi vrati, ki ponuja obiskovalcem izjemne poglede na okoliško krajino tudi iz notranjščine. Severna stena je nasprotno predrta le z ozko vertikalno okensko režo, ki predstavlja protiutež horizontalnemu kaminu v zahodni steni, enemu ključnih elementov v notranjosti, saj se navezuje na arhitekturo pastirskih bivališč z živim ognjem. Na avtohtono stavbno dediščino se navezujejo tudi točilni pult s prednjo stranico iz kosa grobo obdelane skale in stenske niše, ki se oblikovno navezujejo na kristalinične oblike vhodnih odprtin.

Servisni prostori so funkcionalno razporejeni v vzhodnem, podkletenem delu stavbe. V toplejšem delu leta ima pomembno vlogo kot prostor za degustacijo oljčnega olja in drugih domačih proizvodov na prostem tudi terasa pred stekleno steno.

Projekt vključuje poleg ureditve zunanjega bivalnega prostora tudi obnovo tipičnih suhozidov, ki izhajajo iz antične delitve zemljišč in označujejo meje posesti pod grebenom Plane, kjer se nahaja pretežni del oljčnega nasada. Ravnotežje med volumnom objekta, njegovo zunanjo ureditvijo in oljčnikom je pomemben element prenove, ki poudarja občutek za pravo mero – eno od bistvenih karakteristik vernakularne otoške arhitekture, ki je bila od nekdaj podrejena namenu. Arhitekti so sicer nekoliko povečali velikost klasične pastirske stavbe, vendar predstavlja harmoničen odnos med grajeno strukturo in okoliško naravo zgleden primer celovito urejene krajine. Hkrati pa Hiša olja kaže, kako je mogoče z minimalnimi oblikovnimi in strukturnimi posegi nadgraditi avtohtono otoško stavbno dediščino in jo s tem zaščititi pred propadanjem.

Ime projekta: Hiša olja
Avtor projekta: Adrijan Cingerle (Kreadom d.o.o.)
Sodelavci: Eva Sušnik, Nina Trušnovec, Alan Ferizović, Matic Hlede
Investitor: Eva Marija Čurin
Lokacija: Gdinj, Hvar, Hrvaška

Leto načrtovanja: 2020
Leto izvedbe: 2022

Glavni izvajalec: TAURIS INŽENJERING d.o.o.

Notranja oprema: Mizarstvo Igor Birsa s.p.
Razsvetljava: ZA DIZAJN d.o.o.

Besedilo: Nataša Kovšca, umetnostna zgodovinarka
Fotografije: Alterego Media

*
Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih. 

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

Hvala!