Advertisement
baf-untitled-panorama-7-at-05x
Krožna soseska Taisugar

Tajvanski arhitekturni biro Bio-architecture Formosana je v bivši prestolnici domačega otoka, Tainanu, realiziral projekt krožno-gospodarske, ekološke (v veliki meri samooskrbne) soseske Taisugar. Sestavlja jo niz treh blokov obodne zazidave, velik osrednji vrt z ribnikom in sklopi pomožnih objektov, namenjenih skupnosti.

Biro se skozi svojo prakso pretežno ukvarja z raziskovanjem ekonomičnih in okolju prijaznih pristopov pri projektiranju. Zasnova krožnega tipa soseske po besedah arhitektov pravzaprav ni nič novega, je le apliciranje že poznanih metod in načel v dobro povezan, kompakten sistem. Vsaka zgradba ima svoj življenjski cikel, zato poudarjajo, da je ena izmed ključnih nalog arhitektov razmisliti tudi o tem, kaj se bo zgodilo z materiali in sestavnimi deli objekta ob koncu njihovega življenjskega cikla — so ti enostavno zamenljivi, so primerni za reciklažo?

Območje je členjeno na rezidenčni niz treh blokov, kjer se skupaj nahaja 351 najemnih stanovanjskih enot in »polje«, ki je namenjeno souporabi stanovalcev soseske. Slednje obsega dve »hiši«, ena deluje kot skupna dnevna soba, druga kot kuhinja in farma; vrt za pridelavo hrane, delavnico, kompostnike ter zbiralnike za vodo. V osrčju atrija se nahaja še eko-ribnik, dodatni solarni paneli (poleg tistih na strehah objektov), ob robovih soseske pa je umeščen manjši prostor za tržnico in točka zelenega urbanega transporta, ki je prav tako namenjen souporabi.

Soseska je zasnovana tako, da so vse stavbe načrtovane v šestih sklopih (sistemih): temelj, konstrukcija, fasada, inštalacijski sistemi, pregradne stene in oprema, kar omogoča izolirana popravila, ne da bi pri tem ogrozili druge komponente, in s tem podaljšuje življenjski cikel soseske kot celote. V fazi načrtovanja sta upoštevani montaža pri gradnji in razgradnja po uporabi. Vsi uporabljeni materiali pri izgradnji projekta so večinoma reciklirani, ekološki in lokalnega izvora. V veliki meri so bili deležni ponovne uporabe tudi najdeni elementi in surovine, najdene na območju nove soseske. Tako je bil za osnovno konstrukcijo »hiš« za skupnost uporabljen masiven les iz starih propadajočih stavb, enak les so uporabili še za izdelavo okvirjev za vrata, odsluženi železniški tiri pa so postali del ograje, ki obdaja zemljišče.

Za zmanjšanje ogljičnega odtisa soseske so se odločili za uporabo gradiv, kot so navzkrižno lepljen les in reciklirani stekleni izolacijski bloki za fasado in notranje predelne stene. Za lažje razstavljivo in nadomestljivo zasnovo je bilo izbrano jeklo kot konstrukcijski material namesto armiranega betona. Da bi še dodatno sledili načelom krožnega gospodarstva pri projektu in zmanjšali stroške, je bilo lastništvo komponent, kot so dvigala, elektronika ter naprave, nadomeščeno z najemom namesto nakupa. Proizvajalci so tako ohranili lastništvo izdelkov, kar stanovalcem omogoča »neprekinjen« življenjski cikel izdelkov.

Modularizacija in projektiranje na mrežah sta še eni ključnih načel pri projektiranju in gradnji krožno-gospodarske arhitekture, saj sta tako prostor in finančna sredstva še bolje optimizirana. Dobro projektirani moduli so osnova za enostavno prefabrikacijo, hitro in ekonomično vgradnjo ter enostavno zamenljivost, ko poteče njihova življenjska doba. Zasnova soseske omogoča fleksibilnost in minimalizacijo odpadkov, hkrati pa deluje kot okolje, ki spodbuja trajnostni pristop k bivanju in aktivno povezano skupnost.

Piše: Pia Tomažič
Slike: Studio Millspace

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.