• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Arhitektura,Osebnosti,Razmislek
/
10 julija, 2015

Loos in ljubljanska “lastna vila”

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Naslov članka kajpak nekoliko zavaja; kolikor mi je znano, niso na dan prišla nikakršna nova odkritja o morebitnih arhitekturnih projektih Adolfa Loosa v slovenski prestolnici. Nasploh je imel Loos z našim prostorom le malo stikov, vsekakor precej manj kot s takratnim avstrijskim, češkim in celo hrvaškim okoljem – v Zagrebu se je večkrat zadrževal, bil pa je tudi dober prijatelj z Viktorjem Kovačićem in drugimi zagrebškimi arhitekti obdobja med obema vojnama. Vendar pa ga na kljub temu na slovensko situacijo vežeta (vsaj) dve bežni, pa zato toliko bolj zanimivi opombi, drobni notici pod črto. Prva je bolje poznana, saj se tiče Jožeta Plečnika in njegove dekoracije dunajske dvorane v Plečnikovem zgodnjem secesijskem obdobju, o kateri se je Loos zelo pohvalno izrazil. Glede na to, kako izredno zagrizen in žolčen nasprotnik secesijskih arhitektov je ta protofunkcionalist navadno bil (o čemer nazorno pričajo njegove uničujoče kritike Moserja, Van de Veldeja in Olbricha), je pohvalni zapis o Plečniku še bolj zanimiv kot se zdi na prvi pogled. Pa tudi bolj poveden, saj se je Plečnik kmalu nato izrazno popolnoma osamosvojil in tudi sam postal arhitekturni samotar.
Tu pa me zanima še bolj bežna notica, ki jo zasledimo v »Das Andere«, časopisu, ki ga je Loos po svoji vrnitvi iz Amerike, kjer se je navdušil nad novo funkcionalno arhitekturo in splošno moderno kulturo, urejal in zanj tudi skoraj izključno sam pisal. Po vrsti člankov v najpomembnejšem liberalnem dunajskem časopisu Neue Freie Presse, sta l. 1903 izšli dve številki Loosovega lastnega časopisa, ki pa sta bili tudi zadnji; končni neuspeh publikacije pa je kvečjemu dokaz njene izrednosti. Prav gotovo je Adolf Loos še danes najboljši predstavnik težavne dvojne vloge arhitekta-pisca: ne le zaradi prodornosti in vplivnosti svojih idej, temveč tudi zaradi izredno izbrušenega in polemičnega sloga. V sodobnosti mu lahko za mlačnega naslednika pogojno služi le Koolhaas. Kot se za protofunkcionalista spodobi, tudi v pisanju oblika sledi funkciji, funkcija »Das Andere« pa je bila razburkanje larpurlartističnega secesijskega dunajskega vsakdana in avstrijske lagodnosti obenem. Vojna obema je v podnaslovu časopisa – »List za uvedbo zahodnjaške kulture v Avstrijo« – jasno napovedana. Loos v »Das Andere« pravzaprav ne piše kaj dosti o arhitekturi; bolj ga zanimajo splošna kultura, notranja oprema, kultura bivanja, za malo pa se mu ne zdi niti natančno opisovanje, kako je treba jesti (in soliti jedi!), kako se oblačiti, na kateri strani spremljati damo na ulici (s praktičnimi primeri ob vseh možnih spremenljivkah) – skratka, kako biti sodoben in spodoben človek, kot je ta dva pojma razumel Loos. Ker ima časopis izrazito poučen namen, je bila sestavni del tudi rubrika s pismi in odgovori nanje; mišljena je bila nedvomno kot izobraževalni, obenem pa tudi polemični stik pisca z bralci. Eden izmed Loosovih odgovorov na prejeta pisma v drugi številki »das Andere« je tudi tale:

loos_andere
Nemški nacionalec, Ljubljana:
Vašo epistolo sem bral z vedno večjim veseljem, ki se ni zmanjšalo niti, ko ste mi zagrozili, da mi bo »sijajni« Ostdeutsche Rundschau gotovo pokazal zobe. Toda ko sem prebral podpis: Heinrich Wettach, akad. slikar, Ljubljana (v lastni vili), me je smeh minil. Torej tega ni pisal navaden človek, temveč nekdo, ki živi v lastni vili. Izprašal sem si vest. Obljubim, da se bom poboljšal.
Teh nekaj vrstic je zabavnih, obenem pa kljub svoji jedrnatosti dovolj povednih. Na žalost ne izvemo, kakšno pismo je slikar Wettach poslal na uredništvo »Das Andere«, glede na ton pa je jasno, da ni spadal v kategorijo bralstva, ki bi od Loosa želeli nasvet ali vodstvo po svetu umetnosti in arhitekture. Ker poznamo piščevo ime, lahko dokaj hitro ugotovimo tudi, zakaj je tako. Heinrich Wettach, na Dunaju rojeni in do konca prve svetovne vojne v Ljubljani delujoči slikar, je tipičen primer akademskega slikarja spodobnih, a povsem povprečnih umetniških sposobnosti, ki so jih evropske akademije lepih umetnosti in zasebne slikarske šole v drugi polovici devetnajstega stoletja proizvajale kot po tekočem traku. Že bežen pregled njegovega opusa nam pokaže, da je bil v času preloma stoletja ne le za Loosa, temveč tudi za secesijske umetnike zastarel in preživet tip slikarja, katerega glavna naročila so bili reprezentativni portreti nemškega dela ljubljanskega meščanstva in industrialcev v slogu akademskega realizma. Da mu je nacionalna usmerjenost tudi sicer ne le pomembna, ampak kar določujoča lastnost, priča tudi njegovo samooklicanje za »nemškega nacionalca«. Kot izvemo iz notice Slovenskega biografskega leksikona, pa se je Wettach poleg slikarstva in poučevanja slikanja ukvarjal tudi z glasbo; kot član Filharmonične družbe, ki se je do konca stoletja prelevila v popolnoma nemško kulturno ustanovo (od l. 1908 naprej pa smo imeli v Ljubljani kar dve filharmoniji, nemško in slovensko), je na koncertih godalnega komornega orkestra sodeloval kot violinist in pianist. Njegovemu članstvu v Filharmonični družbi se imamo verjetno zahvaliti za, kolikor mi je znano, še edino javno razstavljeno Wettachovo umetniško delo v Ljubljani – cikel štirih glasbenih muz (oz. alegorij štirih simfoničnih stavkov, odvisno od vira) v glavni dvorani današnje Slovenske filharmonije. Zaradi umestitve novih orgel ob zadnji prenovi so slike, ki so bile nekdaj skupaj v nizu, sicer nekoliko razmaknili, sicer pa so na istem mestu že od odprtja filharmonične zgradbe l. 1891.

5076be66_greathallslovenianphilharmonicfotobrankocvetkovic
Provincialni akademski slikar-portretist, salonski glasbenik in nacionalist, živeč v »lastni vili« – meščanska figura srednjeevropskega devetnajstega stoletja torej, ki za Loosa gotovo predstavlja vse tisto, kar v tedanji Avstriji ni ne zahodnjaško ne sodobno. In ne moremo si kaj, da se ne bi ob branju njegovega odgovora tudi mi nasmehnili. Še vedno pa nas zanima: za katero vilo gre? Je »lastna vila« še ohranjena, in če je, kako se na njej odraža pečat njenega nekdanjega lastnika, kako bi jo lahko povezali s to kratko notico v časopisu, v kateri je tako jedrnato izražen kulturni prepad med filistrom in modernistom nekega specifičnega miljeja l. 1903? Kajpak, zgradba je še tu in še nikoli ji ni šlo bolje. Wettachova vila je verjetno največja ljubljanska ohranjena vila s konca 19. stoletja (če slikarjeva umetnost opazovalca pusti hladnega, pa ga velikost in ambicioznost zasnove vile, ki sugerira poslovno uspešnost njenega graditelja, prav gotovo ne!). Povrhu vsega se lepo, skoraj prelepo vklopi v sklop stereotipov o Wettachu, ki smo si ga zgradili. Objekt je zgrajen v slogu nemške renesanse (ne pozabimo, naročnik je samodeklarirani nemški nacionalec!), stavba je s stolpiči, izzidki in balkoni izrazito slikovito, da ne rečem slikarsko razgibana, poleg tega pa ji fasade krasijo risbe v sgrafitto tehniki ter celo avstro-ogrski državni simboli. Kakovostno historicistično delo arhitekta Alfreda Bayerja, prav gotovo. Verjetno je imel tudi akad. slikar sam vlogo pri snovanju, njegove pa so brez dvoma tudi risbe na fasadi. Obenem pa je tudi tiste vrste vila, ki bi lahko služila za ilustracijo Loosovih besed o sodobni meščanski vili ob obali jezera v sestavku Arhitektura: »Kaj pa je tam! Neka neubranost v tem miru. Kot nepotreben hrup. […] vila. Stvaritev dobrega ali slabega arhitekta? Tega ne vem. Vem samo, da ni več miru, spokojnosti in lepote.«

am-wettach
Loos na žalost zelo verjetno ni nikoli uzrl »lastne vile«, iz lastnika katere se je tako posrečeno ponorčeval. Tudi Heinrichu Wettachu ni bilo dano, da bi v vili dočakal svoja stara leta; l. 1918 se je s sesutjem Avstro-ogrske monarhije njegov nacionalni zastavek in zastavek mnogih ljubljanskih Nemcev sesul v nič. Takrat je zapustil Ljubljano in zadnjih deset let svojega življenja preživel na avstrijskem Koroškem. Vsaj v nečem sta si bila oba podobna, večna outsiderja v lastnem okolju. Zadnji ironični obrat pa sta oba »akterja« naše minimalne opombe iz arhitekturne zgodovine zamudila za kar nekaj desetletij. V nekdanjo Wettachovo vilo se je namreč po obsežni prenovi l. 1999 vselilo ameriško veleposlaništvo, vse od takrat je stavba tudi obvezni postanek skoraj vseh protestnih gibanj v slovenski prestolnici. Na koncu koncev si je predstavništvo države, ki jo je Loos pred dobrim stoletjem tako občudoval in zrl v njej edino zares moderno kulturo, znak novega časa, ki ga je na secesijskem Dunaju tako pogrešal, za svoj reprezentativen sedež izbralo ravno »lastno vilo«, eklektični dom onega umetniškega »nazadnjaka« iz že davno natisnjene časopisne notice.
Miloš Kosec

 

Male monografije

 

 

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiNov minipleks v Ljubljani: KINO V ZAPUŠČENEM PODHODU
NaslednjiTomaž Čeligoj: Pravokotna glava je hud problem…Next
Povezani članki
Loading...
Arhitektura

41m dolg most iz lesa

2 junija, 2016
Arhitektura

Gašper Fabijan: Dom med brezami

19 januarja, 2019
Uncategorized

Risba / eksperiment / igra: razstava risb študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo

11 januarja, 2022
Arhitektura

NFO: Hiša KNL

25 novembra, 2020
Arhitekturakolumne

Blaž Šenica: Avtentična tržnica

12 oktobra, 2019
TrafikaArhitektura

Divja trta kot nekoč

4 maja, 2022
Arhitektura

Studio.a+v: Sun Caffe

27 februarja, 2018
Arhitektura

Demšar arhitekti: Hiša Casper

20 februarja, 2018
1 2 … 164
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
Hiša MM Avtor projekta: Žiga Ravnikar, Eva Senekov…
Hiša MM Avtor projekta: Žiga Ravnikar, Eva Senekov…

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo