V osrednji Sloveniji, kjer sem odraščala, je to že vzorec: z dovoljenjem občin korporacije gradijo nakupovalne centre na obrobju mest, medtem ko so trgovine v središčih mest pozabljene, prazne in zapuščene. Rezultat te prakse je, da je Slovenija med najvišje uvrščenimi evropskimi državami po številu prodajnih prostorov na osebo. Za državo, ki je gospodarsko še vedno manj razvita od večine drugih članic EU-ja, so tovrstne naložbe v nakupovalna središča precej presenetljive. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da ta vzorec deluje in se širi: kadar koli se odpre nov nakupovalni center, je poln obiskovalcev, ki so pripravljeni zapraviti svoj denar, ki ga prvotni vlagatelji uporabijo za vlaganja v izgradnjo novih nakupovalnih središč. Posledica tega je prekomerno število prodajnih prostorov v slovenskih mestih, ki je preveliko za dejansko povpraševanje, kar se očitno pokaže v številnih praznih prostorih v centru. Novo zgrajena nakupovalna središča so realizirana na bolj strateških lokacijah, kjer infrastruktura omogoča večjo pretočnost prometa in s tem večjo frekvenco uporabnikov. To je tudi eden od razlogov, da nakupovalni centri izven mestnih središč pritegnejo več obiskovalcev kot tisti v mestnih središčih.

Višja cena blaga in prazna mestna jedra

Kaj pa prebivalec pravzaprav pridobi z novim nakupovalnim centrom? – Višjo ceno blaga in prazna mestna jedra. Z večanjem števila prodajnih prostorov se ponudba izdelkov bistveno ne veča, najemniki se pogosto selijo iz enega centra v drugega ter za sabo puščajo prazne prostore. Tudi število novih služb, ki jih investitorji tako radi oglašujejo, je pretirano, saj se s seljenjem število služb ne poveča. Lastniki pa se hkrati ne zavedajo nizke vrednosti njihovih prostorov, ki zaradi tega prej ko slej tudi ostanejo prazni. Če smo se do pred kratkim spraševali, kdaj je nakupovalnih centrov preveč, se nam danes tega več ni treba.

Primer: Domžale

Pravkar opisani pojav je zelo očiten v Domžalah, mestu severno od Ljubljane. Ker mesto ni veliko, v letu 2018 je imelo 12.922 prebivalcev, je ta vzorec opuščenih nakupovalnih centrov še bolj izrazit in ima večji vpliv. Zanimiv aspekt, ki spremlja že omenjene probleme je, da se mestno jedro Domžal v zadnjih 35 letih ni bistveno spremenilo. Slabo vzdrževanje večjih objektov v centru mesta je spremenilo percepcijo mesta v negativno.

Prazni nakupovalni prostori v centru mesta razvijajo razvoj in kakovost bivanja.

Vzorec nakupovalnih centrov v Domžalah z letom otvoritve

Ker sem sama odraščala v Domžalah, sem problematiko prodajnih prostorov in problematiko razvoja mesta, ki jo naslavljam v svoji magistrski nalogi, opravljeni na Royal Academy of Art v Haagu, opazovala od blizu. Moja metoda je bila spremeniti dva minusa v plus: kako bi torej lahko ponovna uporaba nakupovalnih prostorov pomenila začetek sprememb in prispevala k večji vitalnosti mesta Domžale? S tem vprašanjem sem se osredotočila na nakupovalni center Tuš Supermarket Domžale, ki ga domačini imenujejo Vele. Zgrajen je bil leta 1980 kot prvi nakupovalni center v mestu in hkrati edini, ki se nahaja v centralnem območju, pa je ravno tako postal žrtev sedanjega vzorca nakupovalnih centrov.

Tuš Supermarket Domžale

Tako je nastal Projekt DOM. Projekt DOM je platforma s ciljem spreminjanja percepcije mesta Domžale v kraj s pozitivno prihodnostjo. Platforma izpostavi kvalitete mesta, ki so do sedaj ostale skrite, vključuje prebivalce v proces odločanja kar posledično obvešča oblikovalca prostorov o željenih karakteristikah za aktivnosti, ki se neprestano spreminjajo. S tem se kompleks transformira iz napol praznega nakupovalnega centra v športno, kulturno in družabno središče ali na kratko, DOM. Z razširitvijo različnih aktivnosti omogoči mestu, da ustvari svoje lastno jedro, s tem pa poveča njegovo vitalnost in neposredno vpliva na zadovoljstvo prebivalcev. S spremembo namembnosti se uredi nov model lastništva, ustvari platforma v obliki spletne strani ter zasnuje postopni načrt prenove kompleksa.

Vizija – Projekt DOM

V mestu primanjkuje aktivnosti, ki si jih prebivalci in številne organizacije želijo, vendar pa mesto za njih še ni našlo primernih prostorov. Zato bi bili prostori v Tuš Supermarketu popolni za gostitev teh skritih, potrebnih aktivnosti. Prostore bi torej uporabljale organizacije, ki so že prisotne v mestu, ter ostale, nove organizacije z namenom, da se vzpostavi ravnovesje med različnimi tipi prostorov (stalni-začasni), tako bi nastala močna skupina raznolikih organizacij, ki bodo postale tudi javni obraz tega projekta.

Nova razporeditev prostora z zaporedjem prenove

Da pa bi lahko organizacije, lastniki, prebivalci in oblikovalci medsebojno sodelovali, je potrebna platforma, ki deluje kot spletna stran in je dostopna vsem. Posebnost platforme se pokaže v procesu naseljevanja praznega kompleksa. Platforma nenehno posreduje med in usklajuje karakteristike prostorov s karakteristikami dejavnosti, tako da bi prostor kar najboljše funkcioniral, medtem ko se dejavnosti spreminjajo. Za uporabo prostorov v kompleksu so bila ustvarjena pravila, ki jim je potrebno slediti, da se aktivnost lahko realizira v kompleksu in tam tudi dobro deluje.

Diagram časovnice procesa naseljevanja kompleksa

Poleg tega se platforma uporablja kot marketinško orodje, kjer prebivalci soodločajo, katere aktivnosti so primerne za kompleks. Platformo tako postane način odločanja o stalnih aktivnostih in rezervacijo začasnih prostorov, hkrati pa tudi orodje za obveščanje prebivalcev o različnih dogodkih, ki se dogajajo v kompleksu.

Scenariji vsebujejo trenutno pogrešane aktivnosti mesta medtem, ko izkoriščajo raznolike karakteristike prostora, ki je na razpolago. Scenariji ponazarjajo možne realnosti prihodnosti, z upoštevanjem mnenja prebivalcev pa se postopoma uresniči samo en scenarij.

V opisanem projektu prazni nakupovalni prostori postanejo orodje za tvorjenje mestnega središča. Platforma in njeno prerazporejanje rabe in prostora pa se lahko uporabi tudi v drugih projektih in drugih krajih, saj ni omejena samo na Tuš Supermarket. Moramo se zavedati, da se aktivnosti v današnjem času spreminjajo hitreje kot gradnja novih objektov; če želimo graditi za daljše obdobje, morajo zasnove odgovarjati ne le potrebam tega trenutka, ampak tudi rabam, ki jih danes še ne poznamo. Zato bi morali namesto tega, da gradimo nove objekte, razvijati tudi inventivno uporabo že obstoječih zgradb. To pa pomeni razvijanje sistemov upravljanja prostorov, ki podaljšujejo uporabo starih in novih objektov.

Lotti Gostič

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja