Gradbeni zakon (GZ), ki je nadomestil Zakon o gradnji objektov (ZGO-1), je v postopek pridobivanja dokumentacije za gradnjo in gradnje same prinesel mnogo pozitivnih sprememb. Kljub dobronamernosti pa je nekaj sprememb tudi neustreznih oz. so se zakonska določila, ki so se v praksi izkazala kot slaba, prenesla iz stare zakonodaje v novo. Z namenom konstruktivnega prispevka k izboljšanju razmer v nadaljevanju podajamo konkreten predlog za spremembo zakonodaje.
I. POSPEŠITEV IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA
PROBLEM
Prejšnja »soglasja« institucionalnih soglasodajalcev (npr. elektro, vodovod, ipd.) je novi zakon spremenil v »mnenja«, ki za upravni organ niso zavezujoča. S tem je upravnim delavcem neupravičeno naložil odgovornost, da odločajo o stvareh, za katere niso kompetentni, in jim naložil tudi nepotrebno dodatno delo, kar podaljšuje čas za izdajo gradbenega dovoljenja čez vsako razumno mero.
PREDLOG REŠITVE
Vsa »mnenja« iz GZ se spremenijo nazaj v soglasja, ki so za upravno enoto (UE) pri postopku izdaje gradbenega dovoljenja zavezujoča.
ARGUMENTI ZA REŠITEV IN PRIČAKOVANI POZITIVNI VPLIVI
S predlagano spremembo se odgovornost za presojanje strokovnih rešitev v projektu prenese nazaj na kompetentne službe. UE v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tako samo preveri, ali vloga vsebuje vsa zahtevana soglasja, ne presoja pa strokovne ustreznosti posameznih soglasij, s čimer se postopek pospeši, roki za izdajo gradbenega dovoljenja pa bistveno skrajšajo.
II. STROKOVNA PRESOJA OBLIKOVANJA STAVBE
PROBLEM
Tako prejšnji zakon (ZGO-1) kot tudi novi GZ poskušata oblikovno varovanje prostora uveljavljati prek mnoštva t. i. »oblikovnih določil« v občinskih prostorskih načrtih (OPN) in občinskih podrobnih prostorskih načrtih (OPPN). Dodaten problem pomeni dejstvo, da je celotna množica (včasih tudi dikcijsko spornih) oblikovnih določil podvržena interpretacijam upravnih delavcev na občinah in UE, ki pogosto tudi niso strokovno usposobljeni za njihovo kompetentno presojanje.
Tako pride do ozkogledih in neživljenjskih interpretacij »oblikovnih določil«. Posledica tega so slabe arhitekturne rešitve, na silo prilagojene neživljenjski dikciji in interpretaciji prostorskih aktov, ter neupravičene zahteve po spremembah in prilagajanju zasnove dikcijam prostorskih aktov z nepotrebnim podaljševanjem postopkov.
PREDLOG REŠITVE
Na občini o skladnosti projektov z »oblikovnimi določili« prostorskega akta oz. ustreznosti glede na celovito specifiko makro- in mikroprostora odloča »občinski urbanist«, ki je predviden po novi zakonodaji (ZureP-2).
Če občina (oz. občinski urbanist) izda mnenje, da projekt ni ustrezen, lahko investitor ali projektant / pooblaščenec zahteva možnost, da projekt predstavi in argumentira pred t. i. »arhitekturnim svetom«.
ARGUMENTI ZA REŠITEV IN PRIČAKOVANI POZITIVNI VPLIVI
Pristojnost za presojanje skladnosti projekta s prostorskim aktom se tako prenese na strokovno usposobljeno osebo na občini – tj. na občinskega urbanista. Občine imajo tako možnost strokovno in življenjsko presojati o ustreznosti projekta glede na zapisana oblikovna priporočila in specifike prostora, ki ga varujejo.
V primeru nesoglasja med občinskim urbanistom in predlogom gradnje dobi investitor s projektantom možnost argumentirane predstavitve projekta, o skladnosti katerega nato presoja in odloči kompetentno telo, ki se ima čas posvetiti tako prostoru kot tudi projektu. Predvideni postopek omogoča, da to lahko stori sorazmerno hitro in za dosegljivo ceno.
– Uvedba takšnega sistema bi bila koristna za prostor, ker omogoča preseganje neživljenjskih določil in njihovih subjektivnih interpretacij, saj se odgovornost za ustreznost odzivanja na pogoje makro- in predvsem mikrolokacije preseli na projektanta oz. na arhitekturni svet.
– Pripravljavci OPN so razbremenjeni odgovornosti, da poskušajo opisno zajeti in ustrezno predpisati vse primere v prostoru.
– Na kulturnovarstveno občutljivih področjih vse kompetence presoje ohrani ZVKDS, ki mora k projektu še vedno izdati soglasje.
– Upravni delavci na UE so odvezani odgovornosti za presojo o stvareh, ki presegajo njihove kompetence.
– Celoten postopek je cenejši in hitrejši, instrumenti pa so dosegljivi posamezniku.
CELOTNO BESEDILO POBUDE NA TEJ POVEZAVI.
Pobudniki:
Matej Gašperič, u.d.i.a.
Matevž Granda, u.d.i.a.
dr. Jernej Markelj, m.i.a.
