Gaja Golob: Kako ŠE lahko Fakulteta za arhitekturo prispeva k izboljšanju stanja arhitektov na trgu dela?

Končno smo spregovorili o problemih slovenske arhitekturne stroke. Ne le to, uspeli smo natančno definirati njihove parametre in začrtati protiukrepe. Ne smemo pa pozabiti, kje se je ta pogovor začel – s tistim anonimnim pismom izkoriščanih in jeznih študentov arhitekture. Za poslednji komentar se je morda vredno vrniti tja, kjer se je vse začelo. Ugotovili…

Nadaljuj z branjem

Matevž Granda: Koliko ste pripravljeni plačati za nagrado?

Nagrada je, če se naslonim na razlago iz SSKJ, dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje. Tudi v arhitekturi in oblikovanju se podeljujejo nagrade. Najznamenitejša nagrada za arhitekte je nedvomno Pritzkerjeva nagrada. Za arhitekturo pomeni to, kar je za znanost, medicino ali literaturo Nobelova nagrada. Veliko čast. Hkrati pa je prejemnik tudi…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Neplačana pripravništva v tujini

Dalj časa, kot človek živi v tujini, obenem pa spremlja javne razprave v domovini, bolj opaža, da se slovenski pregovorni manjvrednostni kompleks presenetljivo pogosto izmenjuje s samozaverovano samozadostnostjo. Majhno kraljestvo, definirano s pripravnim limesom Alp, Kolpe in bodeče žice, se s tujino ukvarja le, kadar mu predstavlja bodisi »nedosegljivi« ideal (Skandinavija ali Švica) bodisi negativni…

Nadaljuj z branjem

Alojz Ihan: Motivi panjskih končnic za sodobne čebele javnih institucij

Slovenci se lahko svetovno ponašamo s … človeško ribico … čebelarstvom … nenormalnimi športnimi uspehi … V hitri debati marsikateri Slovenec tako mnenje tudi stoodstotno zagovarja kot neizpodbitno in univerzalno resnico, čeprav nobena od naštetih trditev ravno ne drži vode, če ni izrečena v krogu pripadnikov iste (slovenske, kajpada) lokalne mitologije. O športnikih sploh ne…

Nadaljuj z branjem

Miha Žorž: Belim na črno

Na odprtju razstave Čas brez nedolžnosti v Moderni galeriji se najprej zaletim v sošolca z Akademije. V delčku sekunde se oceniva, v kakšnem eksistenčnem položaju sva, medtem pa že stegujeva roko v pozdrav. In potem vprašanje, ki si ga slikarji najpogosteje postavljamo med seboj: Ali kaj slikaš? Na prvi pogled povsem običajna fraza v sebi…

Nadaljuj z branjem

Outsider #17

Ponosno oznanjamo, da Outsider vstopa v 5. leto izhajanja! Izšla je sveža, pomladna, udarna, flouroscentna številka, posvečena temi dela. Preletite z nami bogato vsebino. V prvem poglavju pišemo o industriji 4.0. O delu razmišljajo med pisanjem v Berlinu in kmetijo v Jurovskem Dolu razpeta Nataša Kramberger, igralec Nik Škrlec, pisateljica Jedrt Lapuh Maležič, publicist Tadej Zupančič iz Londona, Mojca Pišek iz Mehike,…

Nadaljuj z branjem

Matevž Granda: Ne globalno segrevanje ne meteor, pokončala nas bo birokracija

Antični filozof Platon je v svojem znamenitem sokratskem dialogu Država postavil vzporednico med državo in telesom. Državo lahko razumemo kot organizem, ki ga tvorimo njeni prebivalci, vsak s svojo vlogo. Če posamezni deli med seboj delujejo usklajeno, potem država dobro deluje. Če ne, se lahko zgodi, da posamezni deli, ki so namenjeni doseganju skupnih ciljev,…

Nadaljuj z branjem

Srđan Nađ in Urška Podlogar Kos: Arhitekt za male pare

Morda se zdi odgovor na preprosto vprašanje, koliko stane izdelava projektne dokumentacije za enodružinsko hišo, lahek, vendar za razmere v slovenski arhitekturni stroki[1] ni. Cena arhitekturnega dela projektne dokumentacije na slovenskem trgu zelo variira. Če se sklicujemo na podatke s spletnih servisov in informacije iz stroke, naj bi se cena izdelave projektne dokumentacije (IDZ, IDP,…

Nadaljuj z branjem

Alen Hausmeister: Najdražji projekt je nedokončan projekt

Nemčija je v sodnem postopku z Evropsko komisijo zaradi zaščite tarifnega pravilnika HOAI (Honorarordnung für Architekten und Ingenieure), ki določa cene arhitekturnih in inženirskih storitev. Evropska komisija želi Nemčijo prisiliti k umiku pravilnika, ker naj bi omejeval dostop drugim arhitektom na nemški trg. ZAPS (Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije) in IZS (Inženirska zbornica Slovenije)…

Nadaljuj z branjem

ARHITEKT PROLETAREC

Švicarski arhitekt Hannes Meyer je danes najpogosteje omenjan v zvezi s svojim bauhausovskim obdobjem. Med letoma 1928 in 1930 je bil tudi drugi direktor slovite šole za arhitekturo in oblikovanje (za Gropiusom in pred Miesom). Za Bauhaus sta bili to dve burni leti in mnogi nekdanji kolegi so Meyerja pozneje obtoževali, da je šolo s…

Nadaljuj z branjem