V sredo 28. avgusta se je v sejni dvorani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije odvila predstavitev pobude, ki bo že v kratkem prav lahko imela dolgoročne posledice za razmere v arhitekturni in krajinskoarhitekturni stroki. Štirje arhitekti: Srđan Nađ, Daniel Mole, Rok Triller in Tina Ferfila, so predstavili pobudo za ustanovitev Sindikata arhitektov, krajinskih arhitektovin prostorskih načrtovalcev…
Nadaljuj z branjem
Indoktrinacija se mora, kot se reče, začeti zgodaj. Na koncu šestdesetih in začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bila najbolj priljubljena plošča družine Zupančič album z glasbo iz filma Mary Poppins (1964); oče jo je kupil v Münchnu in potem smo jo (v glavnem jaz) poslušali ves čas, film pa sem itak videl neskončnokrat. Pri…
Nadaljuj z branjem
Končno smo spregovorili o problemih slovenske arhitekturne stroke. Ne le to, uspeli smo natančno definirati njihove parametre in začrtati protiukrepe. Ne smemo pa pozabiti, kje se je ta pogovor začel – s tistim anonimnim pismom izkoriščanih in jeznih študentov arhitekture. Za poslednji komentar se je morda vredno vrniti tja, kjer se je vse začelo. Ugotovili…
Nadaljuj z branjem
Nagrada je, če se naslonim na razlago iz SSKJ, dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje. Tudi v arhitekturi in oblikovanju se podeljujejo nagrade. Najznamenitejša nagrada za arhitekte je nedvomno Pritzkerjeva nagrada. Za arhitekturo pomeni to, kar je za znanost, medicino ali literaturo Nobelova nagrada. Veliko čast. Hkrati pa je prejemnik tudi…
Nadaljuj z branjem
»Opišete konkretne ukrepe, ki bi jih kot predsednika ZAPS izpeljali, da bi izboljšala stanje na trgu dela v arhitekturi.« To je vprašanje, ki smo ga zastavili obema kandidatoma za predsedika ZAPS na naši spletni strani v članku Zakaj bi arhitekti prodajali banane pod ceno? Na naš izziv se je prvi odzval Tomaž Krištof. Na odgovor…
Nadaljuj z branjem
Dalj časa, kot človek živi v tujini, obenem pa spremlja javne razprave v domovini, bolj opaža, da se slovenski pregovorni manjvrednostni kompleks presenetljivo pogosto izmenjuje s samozaverovano samozadostnostjo. Majhno kraljestvo, definirano s pripravnim limesom Alp, Kolpe in bodeče žice, se s tujino ukvarja le, kadar mu predstavlja bodisi »nedosegljivi« ideal (Skandinavija ali Švica) bodisi negativni…
Nadaljuj z branjem
Na članek z naslovom »Skupščina ZAPS podprla damping«, ki smo ga pred kratkim objavili, smo prejeli dva komentarja, ki terjata naš odziv. Prvi komentar nam je poslala Dajana Markič Bašin na FB profil in sicer opozarja, da so manjkajoči člani skupščine enako krivi, kot tisti, ki so glasovali proti in poziva naj objavimo še njihova…
Nadaljuj z branjem
Aktualna številka revije Outsider #17 je posvečena delu, s posebnim poglavjem o delu v arhitekturi. Delo v arhitekturi ima problem: cene storitev so prenizke, posledično biroji ne morejo zaposlovati in večina arhitektov dela za nizko plačo in je prepuščena prekarnemu delu. V tem poglavju različni pisci razmišljamo tudi o možnih rešitvah. Opozorila, da zbornica za…
Nadaljuj z branjem
Slovenci se lahko svetovno ponašamo s … človeško ribico … čebelarstvom … nenormalnimi športnimi uspehi … V hitri debati marsikateri Slovenec tako mnenje tudi stoodstotno zagovarja kot neizpodbitno in univerzalno resnico, čeprav nobena od naštetih trditev ravno ne drži vode, če ni izrečena v krogu pripadnikov iste (slovenske, kajpada) lokalne mitologije. O športnikih sploh ne…
Nadaljuj z branjem
Na odprtju razstave Čas brez nedolžnosti v Moderni galeriji se najprej zaletim v sošolca z Akademije. V delčku sekunde se oceniva, v kakšnem eksistenčnem položaju sva, medtem pa že stegujeva roko v pozdrav. In potem vprašanje, ki si ga slikarji najpogosteje postavljamo med seboj: Ali kaj slikaš? Na prvi pogled povsem običajna fraza v sebi…
Nadaljuj z branjem
Ponosno oznanjamo, da Outsider vstopa v 5. leto izhajanja! Izšla je sveža, pomladna, udarna, flouroscentna številka, posvečena temi dela. Preletite z nami bogato vsebino. V prvem poglavju pišemo o industriji 4.0. O delu razmišljajo med pisanjem v Berlinu in kmetijo v Jurovskem Dolu razpeta Nataša Kramberger, igralec Nik Škrlec, pisateljica Jedrt Lapuh Maležič, publicist Tadej Zupančič iz Londona, Mojca Pišek iz Mehike,…
Nadaljuj z branjem
Antični filozof Platon je v svojem znamenitem sokratskem dialogu Država postavil vzporednico med državo in telesom. Državo lahko razumemo kot organizem, ki ga tvorimo njeni prebivalci, vsak s svojo vlogo. Če posamezni deli med seboj delujejo usklajeno, potem država dobro deluje. Če ne, se lahko zgodi, da posamezni deli, ki so namenjeni doseganju skupnih ciljev,…
Nadaljuj z branjem
Morda se zdi odgovor na preprosto vprašanje, koliko stane izdelava projektne dokumentacije za enodružinsko hišo, lahek, vendar za razmere v slovenski arhitekturni stroki[1] ni. Cena arhitekturnega dela projektne dokumentacije na slovenskem trgu zelo variira. Če se sklicujemo na podatke s spletnih servisov in informacije iz stroke, naj bi se cena izdelave projektne dokumentacije (IDZ, IDP,…
Nadaljuj z branjem
Nemčija je v sodnem postopku z Evropsko komisijo zaradi zaščite tarifnega pravilnika HOAI (Honorarordnung für Architekten und Ingenieure), ki določa cene arhitekturnih in inženirskih storitev. Evropska komisija želi Nemčijo prisiliti k umiku pravilnika, ker naj bi omejeval dostop drugim arhitektom na nemški trg. ZAPS (Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije) in IZS (Inženirska zbornica Slovenije)…
Nadaljuj z branjem
O odprtem pismu anonimnih študentov arhitekture, ki je pred kratkim prišlo v javnost in v katerem opozarjajo na nekatere primere slabe prakse arhitekturnega dela in zaposlovanja, je na tej spletni strani že pisal Miloš Kosec. Moram opozoriti, da pismo odstira le del problematike in se ne dotakne jedra problema, ampak analizira le del posledic. Posledica…
Nadaljuj z branjem
Takoj po novem letu je v medijih in na družabnih omrežjih zaokrožilo odprto pismo študentov na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo rektorju Univerze v Ljubljani, ki opozarja na sporne ter tudi nezakonite oblike dela v arhitekturi nasploh ter v zvezi s Fakulteto za arhitekturo še posebej. Pismo, ki ga objavljam tudi pod tem kratkim zapisom, opozarja…
Nadaljuj z branjem
Domača sem s temo domačnosti, saj je za mano deset let novinarstva v kulturi. In ni bolj domačnega med slovenskimi družbenimi podsistemi, kot je kulturni. Področje je majhno, zaposluje približno 30.000 ljudi, kar so trije odstotki delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji. Poleg tega pa je kulturno področje ozko, v veliki meri vpeto v domače sisteme…
Nadaljuj z branjem
Švicarski arhitekt Hannes Meyer je danes najpogosteje omenjan v zvezi s svojim bauhausovskim obdobjem. Med letoma 1928 in 1930 je bil tudi drugi direktor slovite šole za arhitekturo in oblikovanje (za Gropiusom in pred Miesom). Za Bauhaus sta bili to dve burni leti in mnogi nekdanji kolegi so Meyerja pozneje obtoževali, da je šolo s…
Nadaljuj z branjem
V Sloveniji smo vsi mojstri za vse – smo narod »A je to« mojstrov. Morda nam naš zagon in iznajdljivost lahko pomagata. Švica je dežela narave, sira, čokolade in predvsem reda. Kamorkoli greš, si na razglednici – planine, jezera, krave in planinske potke. Tudi najvišja planina ima urejene poti in klopi. Ob vsakem koraku veš, da…
Nadaljuj z branjem
V zadnjih dneh je najbrž diplomiralo rekordno število novih arhitektov. Razlog za to je rok, ki ga je postavilo ministrstvo za dokončanje študija po starem, predbolonjskem sistemu. Moja prva misel je, kaj bodo pa vsi ti arhitekti počeli? Vemo, da se že tako vsako leto na vseh slovenskih fakultetah izšola 200 novih arhitektov. Vsi vemo,…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
