V spomeniško zaščitenem objektu s konca 19. stoletja na Wolfovi ulici je novo podobo dobilo mansardno stanovanje. Arhitektki studia LUP sta projekt prevzeli v tretji gradbeni fazi in oblikovali končno podobo, vključno z načrtom notranje opreme in razsvetljave. »Zaradi spomeniške zaščite objekta sta število in velikost okenskih odprtin omejena, uporabna površina stanovanja pa je zaradi strešin občutno zmanjšana. Svetloba in občutek prostornosti se nam zdita bistvena za oblikovanje kakovostnega bivalnega prostora, zato smo poskušali, kljub omejenim možnostim, vzpostaviti odprt, povezan prostor s pretokom naravne svetlobe, ki prežema celoten ambient,« opišeta izhodišče projekta.

Prostor, ki ga opredeljujejo tako tloris nepravilne oblike kot višinske omejitve, značilne za tipologijo podstrešnega stanovanja, je zahteval tehten premislek glede optimalnega izkoristka volumna. Prisotne izjeme in nepravilnosti so bile uporabljene kot izhodišče za oblikovanje in so se z vizijo ustvarjanja občutka kar največje prostornosti spremenile v prednosti. Stanovanje je tako odprto, zračno in povezano. Zaprt je le servisni prostor s kopalnico, ki deluje kot ločnica med bivalnim delom in spalnico. »Vrata v spalnico so oblikovana kot široka prosojna vrata, ki prepuščajo svetlobo in kljub fizični razmejitvi omogočajo občutek povezanosti ter zaznavo celotnega prostora. Bivalni del se v višino razširi v odprto galerijo z delovnim prostorom in dodatnim ležiščem.«

Oprema stanovanja, v celoti izdelana po meri, z izbrano belo barvo deluje zadržano in v subtilni kombinaciji s temnimi pohištvenimi kosi omogoča prostoru, da izstopi v svoji razgibanosti. Dekorativni poudarki so izdelani iz hrastovine in lesa wenge. »Tema oblikovanja opreme je bil hrastov furnir z vgraviranimi vzorci, kot sodobna parafraza oblikovnega principa iz obdobja zgraditve stavbe, v kateri je stanovanje.«

Na vprašanje, kako prepoznavajo in obravnavajo potencial podstrešnih stanovanj, avtorici odgovarjata: »Pri podstrešnih prostorih vedno obstajajo posebnosti in omejitve, ki tak prostor že v osnovi definirajo, zato oblikovanje podstrešnih stanovanj praviloma pomeni unikaten izziv. Omejitve je treba prepoznati, jih uporabiti kot odlike in kot oblikovno izhodišče. Poleg omejitev, ki so posledica strešin v naklonu in omejene naravne osvetlitve, podstrešna stanovanja velikokrat ponujajo možnost širitve prostora v vertikalni smeri. Mogoča je umestitev dvovišinskih elementov, kot so galerije, mostovi ali zgolj oblikovni poudarki višine v slemenskem delu strehe, kar omogoča edinstvene rešitve in svojevrstno uporabo prostora. Zaradi stropov v naklonu imata tudi izbor svetil in oblikovanje razsvetljave v podstrešnih stanovanjih svoje zakonitosti, ki ponujajo možnosti drugačnih rešitev in sooblikujejo prostor. Notranja oprema je podrejena prostoru in velikokrat vključena v dele strešin, zato mora biti dobro premišljena, da zadosti potrebam uporabnika in oblikovno podpira osnovno idejo oblikovanja ambienta.«


Ime projekta: MANSARDA W
Avtor projekta: LUP – Ajda Vogelnik Saje in Katja Florjanc
Arhitekturna zasnova: Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Andrej Šabec in Mojca Kalan Šabec
Investitor: zasebni
Fotograf: Virginia Vrecl
Lokacija: Ljubljana

Leto načrtovanja: 2018
Leto izvedbe: 2019

Površine:
Klet: 5 m2
Podstrešje: 69 m2 mansarda in 18 m2 galerija

Izvajalci:
Notranja oprema: Šelak mizarstvo Klemen Carli s.p. in LESOCOM d.o.o., Žiri
Keramika: Interrier Showroom (keramika Florim)
Oblazinjeno pohištvo: Sedežne garniture – Žakelj
Svetila: splošna svetila: Zumtobel – ZG Lighting d.o.o. (svetila Zumtobel) in Arcadia svetila d.o.o. (svetila Vibia)
Talne obloge: Alpod d.o.o. (parket), Eko stil d.o.o. (tekstilna talna obloga)
Armature: Interrier Showroom (armature Gessi)

Pripravila: Manca Košir

Podprite Outsider z naročnino!

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja