• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
kolumne
/
20 avgusta, 2022

Marija Jakopin: Kako sanirati kraško pogorišče?

Julija se je zgodila še ena od vse pogostejših naravnih nesreč v naših gozdovih. Tokrat nista bila na delu ne žled ne veter, pač pa požar. Domačini so trepetali za svoje domove in se gasilcem zahvaljevali z obešanjem rjuh, na katere so pisali zahvale in risali srčke. Po socialnih omrežjih je krožila slika izčrpane gasilke, ki je na razprti jakni spala ob robu ceste. Prizori večmetrskih ognjenih zubljev in množične pomoči gašenja iz zraka so bili grozljivi.

Ko je ogenj ugasnil, je Zavod za gozdove začel snovati načrt sanacije. Prve ideje so bile, da bi se pogoreli gozd obnovilo s sajenjem črnike, puhastega hrasta in gradna. Nekaj malega bi posadili tudi črnega bora. Ta je bil namreč na začetku prejšnjega stoletja ena najuspešnejših drevesnih vrst, s katerimi so uspeli pogozditi pred tem zaradi pretirane pašnje in izsekavanja ogoleli Kras. S sajenjem in postopnim opuščanjem kmetijstva smo tako iz nekaj več kot sedem odstotkov, kolikor je znašal delež gozdov sredi 19. stoletja (Zorn, Kumer, Ferk, vir na tem naslovu), do leta 2013 pridelali že dobrih 60 odstotkov površine, porasle z gozdom. Zgodba je uspešna, je pa res, da smo z opustitvijo nekdaj mozaičnega prepleta gozdnih in kmetijskih površin iz sistema vzeli varovalko, ki preprečuje hitro širjenje požarov (in nenazadnje obstaja tudi v naravnih ekosistemih).

Zavod za gozdove je nato pozval lastnike k hitremu spravilu lesa, kar so ga posekali na interventno narejenih požarnih presekah tekom gašenja. Dober teden za tem se je pojavila novica, v kateri smo lahko opazovali zadrego nastopanja pred kamero vodje lokalne območne enote Zavoda za gozdove. Ta je povedal, da je okrog 50 lastnikom uspelo posekati in spraviti par deset kubičnih metrov lesa, medtem ko naj bi Slovenski državni gozdovi dosegli celo 1500 kubičnih metrov lesa. Tako nizko število je nenavadno, saj bi se pričakovalo, da lahko v tistih razmerah v osmih urah okrog 10 kubičnih metrov dosežeta že samo en sekač in en traktorist (prvi poseka in oklesti, drugi pa hlode z jeklenico pripne na traktor in jih zvleče do kamionske ceste, od koder jih potem odpeljejo ali pa takoj zmeljejo v sekance). Novica je prinesla tudi nekaj razvedrila. Novinar (sicer soustvarjalec duhovite satirične oddaje) je povedal, da manjvreden les že na terenu namenijo za sekance, ki jih bodo prodali na trgu kot vrednejše hlode. V sicer žalostno zgodbo je ta pomota prinesla nekaj prepotrebnega humorja. 

Zadnja novica, ki sem jo zasledila, je bila dramatično podana ideja čebelarja in borke za okolje. Dejala sta, da se na Krasu izjemno mudi, saj bodo jesenski nalivi odnesli vso zemljo; to pa bi lahko preprečili s takojšnjim odmetavanjem semenskih kroglic iz letalnikov. Vsaka ideja je dobrodošla, a potrebuje tudi strokovno mnenje. Pojavilo se je namreč vprašanje, ali imamo v Sloveniji dovolj razvito semenarstvo, da bi bili iz okoliških gozdov sposobni na hitro zbrati veliko količino lokalnega semena. Strah me je postalo tudi scenarija, da bi kdo zelo zavzet trosil semena tujerodnih invazivnih vrst. Po drugi strani je morda prst tako poškodovana, da kaljenje v njej ne bi bilo uspešno. Poleg tega je naglica nesmiselna, saj ne gre pričakovati, da bo seme v požgani zemlji v nekaj mesecih skalilo do te mere, da bo preprečilo že jesensko erozijo. 

Z revirnim gozdarjem sva ravno te dni hodila po gozdu in se pogovarjala o novici. Oba sva bila rahlo vznemirjena ob dejstvu, da se v času enostavne dostopnosti do medijev hitro zgodi, da se mnenja amaterjev jemlje enako resno kot mnenja strokovnjakov. To smo še kako doživljali v času epidemije z novim koronavirusom. 

Revirnega gozdarja sem zato povprašala, kaj bi on predlagal za sanacijo dotičnega pogorišča. Rekel je, da bo najbrž res treba kaj posaditi. Ker smo gozdarji o uspešnosti sajenja skeptični, sem ga vprašala, če meni, da se bo kaj prijelo. Nasmehnil se je in odvrnil: »Bo. Pionirji!« In oba sva se smejala. Pionirji so namreč drevesne vrste, ki prve naselijo devastirana območja. Pri nas so to na primer breze, ki so prve zrasle na območjih, kjer sta žled in potem veter podrla vse odraslo drevje.

Revirni me je pobaral še za moje mnenje in me spomnil, da sem že več kot leto dni tudi sama inženirka gozdarstva. Pa poglejmo, kaj je navrgel študij gozdarstva in kako skupaj zložiti podatke v konkreten razmislek za primer Krasa. 

Učili smo se, da v gozdarstvu ločimo štiri tipe požara – podtalnega, pri katerem gorita humusni sloj in podzemni del drevja; talnega (ki je tudi najpogostejši in najmanj nevaren požar, saj ne doseže visokih temperatur in se širi po travni ruši, ki hitro zgori); debelnega, pri katerem zgori posamezno drevo, na primer zaradi udara strele; na koncu pa pride na vrsto še najslabša vrsta požara – vršni požar. Pri slednjem gorijo krošnje, debla in tla, razvijejo se zelo visoke temperature, požar pa ostaja dolgo časa na istem mestu in uniči vse od prsti do vrha dreves. Take vrste požar je divjal po Krasu. 

Učili smo se tudi, da je težava s sadikami iz drevesnic ta, da so zaradi hitre rasti, ki jo dosežejo z obilnim zalivanjem in gnojenjem, drevesca še posebej slastna za objedanje s strani divjadi ter manj odporna na normalne gozdne klimatske in talne razmere. Druga težava je, da niso vedno opremljena z nekaj prsti, v kateri so rasla. Pod zemljo se namreč odvija veliko procesov (mikoriza, dobava mikro- in makrohranil …). V kraškem primeru so bili najbrž poškodovani tudi organizmi v prsti, kar pomeni, da bi bil idealen način pogozdovanja s tako imenovanimi puljenkami – mladimi drevesci iz neposredne bližine devastiranega gozda, ki jih skupaj z nekaj zemlje presadimo na prizadeto območje. Na ta način inficiramo zemljo z lokalnim razmeram prilagojenimi bakterijami in glivami, kar znatno poveča verjetnost preživetja mladik. Vendar pa tak način pogozditve ni izvedljiv za površino 3500 hektarjev (kar je za dobrih 24 Blejskih jezer).

Študij je najbolj zagovarjal tako imenovano naravno obnovo. Gozd ima namreč to lepo lastnost, da se (če mu damo čas) zasadi sam od sebe. Najprej se pojavijo zeli, ki ob odmrtju tvorijo že toliko humusa, da se iz semen, ki jih prinesejo veter ali ptice, razvijejo grmovne vrste. Čez čas se pojavijo tudi prve pionirske vrste dreves, ki tvorijo pogoje za razvoj drugih drevesnih vrst, ki potem območje naselijo in tam tudi ostanejo kot končni gozd. Rešitev je naravna, nizkocenovna in obetavna. Vendar pa se pojavijo nove dileme, na katere je revirni gozdar odgovoril samo z obupanim skomigom:

Ali bodo kraški lastniki gozda pripravljeni investirati v sajenje (sadike gozdnega drevja financira država) in nato v vsakoletno obžetev ter potem še čakati vsaj petdeset let, ko bodo lahko prvič posekali par hlodov za drva (kraške klimatske in humusne razmere namreč ne omogočajo visoke kakovosti lesa, primernega za žagarske produkte)? Kako bosta na naravno obnovo vplivali vse večja hitrost in nepredvidljivost podnebnih sprememb? Bomo kot družba zmožni zaupati znanosti in svoj gnev raje preusmeriti v pritisk na politiko, da z omejitvami onesnaževalcev prepreči brodolom našega lepega zelenega planeta? 

Ko se bo organiziralo sajenje, se vsekakor pridružimo prostovoljcem. Morda se le prime še kaj drugega kot pionirji. 

Piše: Marija Jakopin

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiTadej Urh: Podstreha ob Sorškem polju
NaslednjiPtujska Gora kot Bergamo?Next
Povezani članki
Loading...
kolumne

Radosti samoizolacije: Oddelek s sadjem in zelenjavo

30 marca, 2020
kolumne

Jerneja Ferlež: Znova teraco

31 januarja, 2023
kolumne

Katarina Gomboc Čeh: Zadnja priložnost

25 maja, 2022
kolumne

Dimitrij Mlekuž Vrhovnik: O luknjah

7 aprila, 2022
Arhitekturakolumne

Renata Salecl: Brezbrižnost do laži in resnice

21 septembra, 2017
Arhitekturakolumne

NINA VIDIČ, ČILE: URBANI KOLAŽ, ČASOVNI STROJ IN DUPLEKS

26 maja, 2015
kolumne

Tadej Zupančič: Majhne in velike stvari

1 aprila, 2020
kolumne

Petra Greiner: Posebno igralo

13 aprila, 2022
1 2 … 38

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo