V tem letu se je zgodila skoraj neopazna sprememba, ki bo vplivala tudi na naš prostor. Če ste v začetku leta iskali električne avtomobile, jih je bilo le nekaj. Če jih iščete sedaj, ob koncu leta, se je ponudba vsaj podvojila. Vedno več avtomobilskih proizvajalcev ponuja že vsaj en popolnoma električni model. Baterije so vedno bolj vzdržljive in tudi polnilnic je vedno več.

Smo na začetku nove dobe in na pragu skokovitega razvoja. To kar danes velja na področju električnih vozil za naj naprednejše, bo že čez leto ali dve zastarelo. Ko so se pred malo več kot stoletjem pojavili prvi avtomobili z motorjem na notranje izgorevanje, so izgledali kot kočije. Podoben proces razvoja bo potekal tudi pri električnih vozilih. Ta so danes po obliki še precej enaka fosilnim.

Baron Codelli in njegov avto, 1898

Poleg elektrifikacije pogona, se razvijajo tudi sistemi, ki omogočajo avtonomno vožnjo. Ta je danes v zametkih, a že delujoča. Samovozeča vozila bodo spremenila marsikaj: od lastniških navad, boljše porabe časa, manj zastojev, manj nesreč in pa bistveno zmanjšala potrebe po parkirnih mestih. Uber in car sharing so le prvi znanilci sprememb drugačnega pojmovanja mobilnosti. Razvoj električnih vozil bo pomembno vplival tudi na arhitekturo in urbanizem.

Ker vozila v večji meri ne bodo več lastniška, vam ne bo treba skrbeti za lasten parkirni prostor. Po uporabi se bo samo odpeljalo in ko ga boste ponovno rabili, se bo samo pripeljalo. To bo vplivalo na obstoječe garažne hiše, ki bodo kar naenkrat ostale brez funkcije.

Ena prvih debat na to temo pri nas je bila ob natečaju za podzemno garažo pod Kongresnim trgom v Ljubljani. Če bo v prihodnosti res prišlo do bistvenega zmanjšanja potreb po parkirnih mestih, lahko tako pod trgom v središči mesta nastane na primer prostoren kulturni center ali pa skladišče knjig za NUK. Podoben potencial ima vsaka že zgrajena garažna hiša. Če je nadzemna, je možnosti »reciklaž« še bistveno več: od stanovanj, nakupovalnih površin, pisarn, upravnih prostorov, športnih dvoran, ipd.

Premislek o ponovni rabi arhitekture pa je toliko bolj pomemben, ko načrtujemo novogradnje. Po današnjih standardih in zahtevah, parkirišča zavzemajo kar velik del površin. Običajno so pod zemljo. Izkopi in gradnja v globino so dragi.

Bruther + Baukunst,  študentska stanovanja in »reverzibilna« parkirišča, Palaiseau, Francija, 2020 

S takšnim premislekom so se soočili arhitekti Bruther + Baukunst ob načrtovanju študentskega stanovanjskega bloka in »reverzibilnih« parkirišč v francoskem mestu Palaiseau. Pod zemljo je umeščeno le manjše število parkirnih mest. Pritličje je namenjeno pešcem, skupnim prostorom in naravi (v duhu modernističnih konceptov), v prvo in drugo etažo so umeščena »reverzibilna« parkirišča in zgornjih treh študentska stanovanja. V prihodnosti, ko bi bile potrebe po parkiranju bistveno manjše, bi parkirišča z izgradnjo fasade, predelnih sten in servisnih prostorov, enostavno in poceni spremenili v nova stanovanja. V končni fazi bi število stanovanj lahko skoraj podvojili.

Tudi v Sloveniji že obstajajo takšne pobude. Leta 2019 so Kombinat arhitekti v natečajni rešitvi za garažno hišo Sonce v Kopru predvideli ponovno rabo arhitekture. Stavba bi bila prilagodljiva in del garaže bi lahko namenili poslovnim prostorom in jih kasneje nadgradili z dodatnimi površinami v višino.

Kombinat arhitekti: garažna hiša Sonce, 2019

Kombinat arhitekti: garažna hiša Sonce s spremenjeno rabo zgornjih etaž

Človeške dejavnosti na različnih področjih so med seboj močno prepletene. Danes je plastika poceni, saj je stranski produkt predelave nafte. Plastike je tako veliko, ker človeštvo porabi veliko nafte. A ko zaradi elektrifikacije vozil fosilna goriva ne bodo več ključna za našo mobilnost in ko bo električna energija za vozila pridobljena iz obnovljivih virov, bo postala plastika draga in veliko bolj cenjena. Takrat se bo zgodil tudi nov evolucijski korak v trajnostni arhitekturi. Ta korak bo logičen in normalen in ne bo odvisen od subvencij in finančnih spodbud. Prvi znanilci arhitekturnih sprememb so že tu, skoraj neopazni a jih je vedno več.

Napisal: Matevž Granda
Foto: Bruther + Baukunst, Kombinat arhitekti