Kaj je projekt Naprej k zemlji?
Projekt Naprej k zemlji smo zasnovali štirje partnerji in poteka v okviru programa Erasmus+. Vsak od partnerjev ima svojo vlogo: Zelena centrala se že več let ukvarja z delavnicami za mlade na področju gradnje z zemljo, Retzhof je avstrijska institucija, ki izvaja neformalna izobraževanja, Terraepaglia je italijansko podjetje, ki tradicionalne tehnike uporabe zemlje za gradnjo pretvarja v sodobne postopke, Outsider pa je revija, katere cilj je promocija gradnje z zemljo kot okoljske alternative.
Projekt Naprej k zemlji poteka od aprila letos (2021) in se bo zaključil konec leta 2022. Njegov namen je raziskati možnosti gradnje z zemljo in izsledke raziskovanja objaviti v več publikacijah. Poleg tega sta del projekta dve praktični delavnici. Prva, na temo konstrukcije, je bila ravnokar končana (avgust 2021), druga, ki bo posvečena temi dekonstrukcije, pa bo potekala prihodnje poletje. 

Kje je potekala delavnica, komu je bila namenjena in kakšen je bil njen namen?
Letošnja delavnica je potekala na stari kmetiji v Dobravi na Dolenjskem. Udeležilo se je je štirinajst mladih iz Avstrije, Italije, Slovenije; mladi arhitekti in študenti arhitekture, študent gradbeništva, krajinska arhitektka in doktorandka andragogike ter sedem mentorjev iz treh držav. Delavnica je potekala sedem dni. Njen cilj je bil zelo preprost: odstraniti stara in izdelati nova tla v nekdanjem hlevu, ki že več let ni bil v uporabi. Novi prostor bo projektni prostor, namenjen delavnicam, razstavam in izmenjavam znanj na področju gradnje z zemljo. 

Poleg praktične delavnice gradnje z zemljo je potekala tudi medijska delavnica, na kateri so se udeleženci učili veščin izražanja svojih spoznanj v obliki kratkih zapisov. Delavnico gradnje sta vodila Sanni Mezzasoma in Sara Lucietto iz Terraepalgile, medijska delavnica pa je potekala pod vodstvom Nataše Kramberger (Zelena centrala) in Nine Granda (Outsider). V sedmih dneh so udeleženci izvedli tla iz zemlje (»estrih«, ki mu bo po obdobju sušenja sledila finalizacija s premazi), kot rezultat dela na medijski delavnici pa bo konec meseca izšla posebna številka mesečnika Trafika. 2. septembra bodo udeleženci svoja spoznanja predstavili tudi na javnem prostoru pri Plečnikovi trafiki na Vegovi v Ljubljani.

Tla ob začetku, pred izkopom. Foto: Jana Jocif

Zemljo, ilovico za izdelavo tal smo pridobili pred hišo.

Čiščenje prostora, Foto: Jana Jocif

Kako je potekalo delo?
Udeleženci delavnice so bili razdeljeni v štiri skupine, ki so vsak dan krožile, tako da je vsak udeleženec spoznal vse procese. Fizičnemu delu ob gradnji tal z zemljo je sledil vodeni pogovor na medijski delavnici. V prostem času so se udeleženci delavnice sproščali v bližnji reki Krki, jezdili konje in obiskali galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Gost na delavnici je bil dr. Matej Blenkuš, dekan ljubljanske Fakultete za arhitekturo, ki je pripravil predavanje o tem, kje se sodobna arhitektura sreča s trajnostno gradnjo. Vsak dan se je zaključil z druženjem ob ognju. Delavnica je veliko zanimanja zbudila med lokalnimi prebivalci, ki so vsak dan prihajali na obisk in spremljali potek gradnje z zemljo.

Predavanje dr. Mateja Blenkuša, dekana Fakultete za arhitekturo v Ljubljani

Na delavnici se je razvilo zanimivo ravnotežje med fizičnim delom, spoznavanjem zakonitosti gradnje z zemljo, lastnosti materiala in primerov sodobne prakse ter refleksijo in pridobivanjem socialnih veščin ob podpori dobro usklajene ekipe mentorjev. Morda je tudi dobro ravnotežje med fizičnim delom in refleksijo prispevalo k izjemno dobremu in pozitivnemu vzdušju celotne ekipe. Stkale so se vezi, ki bodo morda presegle trajanje delavnic.

Zakaj je zemlja kot gradbeni material zanimiva, kakšne so njene prednosti?
Ko govorimo o gradnji z zemljo, govorimo o ilovici, ki ji dodajamo različne primesi. V našem primeru sta bila to pesek in slama. Z zemljo je mogoče izdelovati tla, omete in tudi konstrukcijske zidove. Možnosti in tehnike so zelo številne in so v uporabi po vsem svetu. Lastnosti zemlje se na različnih lokacijah zelo razlikujejo, zato je pomembno, da znamo razpoznati lastnosti lokalnih virov in možnosti, ki jih ponujajo. Z zemljo je mogoče graditi udobne, zdrave in popolnoma ekološke zgradbe.

Z zemljo lahko gradimo arhitekturno sodobne objekte, skladne z okoljem in potrebami ljudi. Priprava, vgradnja, uporaba in razgradnja imajo zelo majhen okoljski odtis. Zemlja je cikličen material, dostopen na sami lokaciji gradnje. Zato verjamemo, da bo v prihodnje uporaba zemlje pomembna pri zmanjševanju vpliva na okolje, ki ga povzroča gradbena industrija.

Bo sledila še kakšna delavnica?
V sklopu delavnice Naprej k zemlji bo prihodnje leto potekala še ena delavnica, in sicer na kmetiji v Jurovskem Dolu. Na kmetiji na Dolenjskem pa v okviru dejavnosti revije Outsider pripravljamo niz delavnic, s katerimi bomo zgradili izbrani objekt natečaja Hiša iz zemlje. Te delavnice bodo potekale prihodnje leto, od aprila naprej. 

Arhitektura v času podnebnih sprememb ni več vpeta le v vprašanja estetike in funkcionalnosti, ampak tudi etike. Gradnja z zemljo spodbuja zavest o arhitekturi kot družbenem dejanju, s posledicami za okolje, naravo in ljudi. 

Dan odprtih vrat

Kaj so udeleženci pridobili?

Mentorji:  Nataša Kramberger, Daniele Croci (Zelena centrala), Matevž Granda, Nina Granda (Outsider), Sanni Mezzasoma, Sara Lucietto (Terraepaglia), Polona Kosi Klemenšak (Retzhof)

Foto: Jana Jocif

Reportaža na Prvem programu radia Slovenia:

https://radioprvi.rtvslo.si/2021/08/naprej-k-zemlji/

Naročite se na revijo in pridobite odlične vsebine!