• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
kolumne
/
18 decembra, 2021

Nataša Kramberger: Treba je preglasiti prenagljene sklepe

Hrana, kmetijstvo, prihodnost

Trajnostno kmetijstvo je več kot naš vsakdanji kruh. Je ključni del globalnega ekološkega ravnotežja. Če ne dosežemo trajnosti v kmetijstvu, tudi do splošnega ravnotežja ne bo prišlo.

Z veliko natančnostjo se spomnim trenutka, ko sem na svoji njivi prvič zagledala puščavo: lakoto. Bil je zgodnji april in že tedne ni deževalo. Polje ječmena, ki bi moralo po vseh pravilih kipeti od življenja srebrnozelenih nians, se je paralo v globoke rumenosive razpoke, zlovešče in gole. Z veliko natančnostjo se spomnim: zasovražila sem sonce, ki je ilovico na moji njivi vztrajno spreminjalo v beton. Nič ni moglo tam skozi; krajina se je zacementirala v grozeče, neprebojno žgoče polje, po katerem so se namesto mladega žita razraščale divje zaplate osata, pirnice in bodeče neže. 

Doživela sem vsemogočni panični napad.

Ljudje, ki so bili še malo prej moji ljubi prijatelji, so me nagovarjali v jeziku, ki mi je bil tuj. »Kakšna sijajna pomlad! Oh, ja, kakšno krasno vreme imamo!« Zasovražila sem njihova posončena ramena, njihovo radost in črna očala po zadnji modi, s katerimi so zrli v mobilne ekrančke in se – s širokimi nasmehi in v kratkih majicah – objavljali po spletnih profilih čez in čez. Brunch v parku. Martinčkanje ob reki. Zasovražila sem parke in reke in mobilne ekrančke, seveda sem zasovražila spletne profile, brunche in kratke majice v aprilu.

Lakota, puščava, sem ponavljala sama zase. A kar je bilo še huje: samota, ipika. 

V mojem dojemanju sveta je naenkrat zrasel visok betonski zid, ki je vse moje dneve, vse moje upe in vsa moja prizadevanja razdelil na pol. Mi proti onim. Jaz proti vsem. Z odporom sem odhajala do svoje njive, ki je ležala nedaleč od potoka, ob katerem so moji sosedje, kmetje, ob oblačnih dneh, ki so čakali na dež, izpirali cisterne, s katerimi so še malo prej brizgali gnojnico po svojih njivah. »Šok terapija,« so govorili, medtem ko dežja kar ni bilo: »Zdaj je potrebna šok terapija.« 

Čez dolino se je vlekel kisel smrad in ob najmanjšem vdihu me je jedko zarezalo v pljučih. Zdelo se mi je, da samo še kašljam. Preklinjam in kašljam, kot kakšna zagrenjena starka.

Majhni nimajo sogovornika

Grozljivo sem se postarala: peklo me je v grlu, v kosteh in v želodcu in lezla sem sama vase. Slovensko, angleško, nemško, italijansko: kako naj se sporazumemo? Bolj ko je v potoku zmanjkovalo vode, bolj so moji sosedje v njem izpirali gnoj. Izsušene njive so namakali s kravjim scanjem, trde brazde so razbijali s težkimi traktorji ter jih ob večerih bombardirali s suhim dežjem – umetnim gnojilom, ki je iz velikih plastičnih sejalnic/škropilnic pršelo čez zrak kot sršenji roj. 

Cmok, ki se mi je najprej zaredil v pljučih, mi je v parih dneh omrtvičil celotno telo. To je bila moja prva njiva, moja prva resna setev, in vsi so mi napovedali, da bo šlo tako: v nič. »Vso seme ti bo šlo v nič,« je rekel sosed, ki se je pripeljal mimo, ko sem sejala. Bil je februar in vse je dišalo po vodi. Debele knjige, ki sem jih požirala, so govorile o plodnem nedelu, ki na permakulturnih gredah obrodi najdebelejši sad; fantastični priročniki s fotografijami cvetja in buč so obljubljali rajski prehod v obilje in nasmejane gospodične s slamniki na glavah so z naslovnic mežikale ob polnih košarah jagod in robid. Preklete bleferke. Najbrž je tako, ko rečejo: bil je jezen na ves svet. Jezna sem bila na ves svet. Tako jezna, tako ipična, da me je trgalo v možganih. 

Nekje je tičal kolosalni komunikacijski šum, ki ni dopuščal jasne misli. Vse mi je bilo jasno in vendar – nič mi ni bilo jasno. Verjela sem, da sem čisto vse naredila prav, moje kilavo ekološko polje ječmena pa je razkrivalo, da nič ne bi moglo iti bolj narobe. Le stežka sem odbijala hehetanje sosedov, kmetov, ki so pokroviteljsko ponavljali že stokrat izrečene puhlice: »Saj se boš navadila. Saj smo ti rekli. Saj boš pogruntala.« Skupni imenovalec vseh komentarjev je bila ideja, da bi vsak kmet, ki ima količkaj pameti v glavi, v hipu izbral ekološko kmetijstvo, če bi bilo to le možno, a kaj ko ekološko kmetijstvo za kmeta, ki ima količkaj pameti v glavi, preprosto – ni možno. »Predaleč je prišlo,« je rekel sosed s kombajnom, ko je julija prišel žet moj piškavi rumeni ječmen: »brez špricanja in umetnih gnojil nič več ni možno.« 

Tudi matematika ima zorne kote

Sosedje kmetje so govorili: »Ti se lahko igračkaš, ker ne živiš od kmetijstva. Mi moramo vzdrževati družine in plačevati dolgove. Kdor ima polno štalo živine, si ne more privoščiti praznih njiv.« Sistem kmetijskih subvencij je govoril: »Kmet je dolžan obdelovati njive na način, ki sledi razmeram na globalnem prehrambnem trgu. Razmere na globalnem prehrambnem trgu zahtevajo nizke cene, stalno prisotnost in najvišjo možno produkcijo.« 

»Produkcija, produkcija!« sem si ponavljala kakor blazna: »Kje je tvoja kmetijska produkcija?!« 

Prijateljem v parkih in ob rekah se je moje vzdihovanje zdelo melodramatično, fotografirali so svoje brunche za instagram in rahlo razdraženo srkali kavo: »Nehaj že s to melodramo! Dejansko se obnašaš, kot da bi bila kmetica! Debeli ječmen, kilavi ječmen, mislim, ženska, koga pa briga?«  

Nikogar ne briga. Nikogar ne briga. Moja njiva nikogar ne briga. Premajhna je, prazna in še ekološka. Kakšna izguba časa.

Potem pa je sosed s kombajnom izrekel neko čudno številko, ki mi je v hipu zarezala v uho, rekel je: »Za ta ječmen na zadrugi ne boš dobila niti za špricer.« Zadruga? Špricer? Hotela sem že reči: »Pa saj ga ne bom odpeljala na zadrugo! Ta ječmen bo za kruh!« A on ni imel časa za moje ugovore. Čez cesto ga je čakala polna njiva sosedovega ječmena (za zadrugo, za krave), vmes pa je moral še na pumpo, da natanka. Preden bi mu uspelo sešteti dva plus dva, se mi je pred očmi – kot kakšna ošabna ekscelova tabela - razgrnila majhna matematika prenagljenih sklepov.   

Moja njiva ni bila kilava. Bila je puščava, to že, bila je beton, a dala je ječmen za kruh. Moj kruh. Naš kruh. Zadosti ga bo za tri leta. A to ni dovolj? Nobena klimatska sprememba, nobena aprilska suša in nobeno prekleto pomanjkanje dežja ni izničilo njene unikatne zmožnosti, da žakelj semena podeseteri v hrano. Slaba sreča, že res, da sem svojo prvo setev opravila v najbolj sušni pomladi, kar jih je pomnil setveni koledar, a navsezadnje izkupiček niti ni bil tako slab: omogočal je triletno preživetje, kruh, eni veliki razširjeni družini. Sosedova njiva je bila obilnejša in lepša, a za kakšno ceno, za kakšen profit? 

Kmetijstvo je povezano z naravo. Pika

Človek je žival, ki uporablja orodja, in zgodovina nas je priučila, da so ta orodja z vsako generacijo pametnejša in učinkovitejša.

A orodja, ki za svoj pogon zahtevajo nafto, za svoje delovanje pa plačanega mehanika, kajti nihče pod soncem več ne razume globoke elektronike novodobnih stotonskih traktorskih priključkov, v letnem proračunu povprečnega kmeta pustijo tako globok odtis, da ga na pozitivno nulo ne spravijo niti nadpovprečni njivski donosi – še posebej, ker gre večina donosov v dolgo prehransko verigo, živalsko krmo, k posrednikom in preprodajalcem, ki vsakič odštejejo težke obresti. Zavarovanja mehanizacije, zavarovanja proti toči, zavarovanja objektov, premičnin in zalog, nakupi škropiv in umetnega gnojila, nakupi novih in novih pripomočkov in snovi … zarežejo v misli, srce in dušo vsakogar, pa naj bo še tako odporen, kajti resnica o orodjih je večja od vsakega od nas. Resnica o orodjih je kruta.

(Ljudje! Moja ekološka njiva ni kilava! Dala je kruh za tri leta!)

Orodja niso nevtralna. Imajo odtis. Najprej v žepu, mislih, srcu in duši. Nato na njivi, pokrajini, rekah in parkih. Nato na krožnikih. Nato na vremenu. Kar znova pripelje do žepa, misli, srca in duše. Do njive, pokrajine, reke in parka. Do krožnika. Do vremena. In tako naprej v večni krog. Kar je vzrok, je nujno tudi posledica. Kar je posledica, bo postalo vzrok.

(Ljudje! Sosedova njiva je dala sedemkrat več kot moja! Premalo za sosedov vsakdanji kruh!)

Kmetijstvo je povezano z naravo in nič na svetu ne more izničiti te skrivnosti. Nobeno orodje ne more ugnati milijarde delovnih bakterij in gliv, ki živijo in delajo po svoje, ki grizejo zemljo in bljuvajo zrak in ki omogočajo nekaj tako bazičnega, kot je vzklitje semena. Prepričanje, da obstajajo orodja, tehnologije, bodisi v obliki mehanizacije, kemijskih tvarin ali gensko spremenjenih organizmov, ki zmorejo ugnati klimatske spremembe in zagotoviti srečno kmetijstvo najvišje produkcije do konca naših dni, pozablja na odtis, ki ga ta orodja puščajo povsod v naravi, a tudi povsod v nas. V našem potoku, puščavi, suši in orkanih. V našem znanju, opazovanju, ročnih spretnosti in matematiki. 

V našem odnosu in odnosih.

V naši sreči, oh, kako neprofesionalna beseda je to.

Kaj pa, če je bog ekolog?

Ko sem padla v prikolico s svojim ječmenom, ki ga je kombajn kakor dež razsipal po lesenih tleh, je sosed zavzdihnil: »Ni dosti, nekaj pa bo! Kruh boš imela.« Pomislila sem: »To zdaj je sreča.«

Kakor je nemogoče izmeriti srečo, lahko pa izmeriš srčni utrip, tako je nemogoče jasno izmeriti strošek sosedove gnojnice v tvojem potoku, lahko pa izmeriš število ljudi, ki iz tvoje doline vsak mesec roma na onkološki oddelek v Ljubljano.

Ko mi je bilo z mojo njivo zares hudo, ko sem bila zares sama, sem pomislila na ljudi na kemoterapiji. Pomislila sem: vsakemu vragu je jasno, da rakavi bolnik, ki se je do včeraj zdravil na onkologiji, danes ne more preteči maratona v Radencih. Od moje njive, ki so jo desetletja bombardirali s strupi, da bi uničili plevele in bolezni, pustili pa koruzo in krompir, pa že v prvem letu prehoda v ekološko pridelavo vsi pričakujejo megalomanske donose (v suši), nato pa zmajujejo z glavo, češ, kakšno neperspektivno kilavo početje se grem.

Kemoterapija je uničevanje celega telesa, da bi uničili bolezenski vir. Je postopek, za katerega se nihče ne odloči zlahka, ko se, se zaradi umanjkanja boljših alternativ. Sodobno kmetijstvo je uničevanje globalnega ekosistema, da bi uničili … kaj? Klimatske spremembe? Globalno segrevanje? Neutrudni plevel? Je postopek, za katerega se povprečni kmet ne odloči (kaj šele zlahka), saj mu je velikokrat vsiljena kot edina možnost, brez alternativ.

Preden je sosed kombajnist oddirjal dalje na produktivno stran, me je narahlo objel in rekel: »Navada je železna srajca. Nas, starih cepcev, ne boš spremenila, ti pa le grizi naprej. Veš, ko se mimo tvoje njive peljem k maši, včasih razmišljam …« tukaj je pomolčal in pokazal v nebo. »Če bi Kristus zdaj prišel med nas, bi bil po mojem ziher … ekolog!«

Bruhnila sva v smeh. Jezus, ekolog: v kaj takšnega se lahko še zaljubiš.

Sodelovati z neznanimi kolektivi. Nagovoriti. Povezati

Od tistega poletja so minila tri leta. Jezus, ekolog, ni prišel med nas, in moji sosedje me še zmeraj gledajo zviška. Moja njiva okreva. Daje piro, ajdo, ječmen in včasih kakšno miš. Trenutno se na njenih sončnicah pasejo čebele. Z mano je veliko bolje. Nič več nisem sama in nič več nisem ipična. 

Kajti še nekaj moram povedati.

Tistega aprila, ko kar ni bilo dežja, mi je babica zastavila vprašanje. »Znaš prositi?« je rekla. »Prositi?« sem se začudila, »Mislim, da znam.« »Misliš ali znaš?« »Znam.« »Potem pa prosi.«

Sedla sem ob rob njive in prosila za dež. Ne Jezusa – ekologa. Prosila sem vse, ki sem jih poznala. Bližal se je moj rojstni dan in vsem možnim znancem, ki so se martinčkali v parkih na soncu, sem napisala sms: »Za rojstni dan hočem dež. Dež potrebujem. Prosim za dež.« Mislim, da je nazaj priletelo kakšnih dvajset sporočil, vsa ista. »Za tvoj rojstni dan: naj bo dež.«

Seveda je bil, kako naj bi se drugače končalo. A poanta zgodbe je druga.

Ko sem tistega aprila sklonila glavo in prosila za dež, sem razumela, da kmetijstvo, danes, zahteva radikalno odločitev za popolno priredje. Kmetijstvo, danes, je vzpostavljanje zavesti, da med nadzorom in sodelovanjem zmeraj izbereš sodelovanje, kajti nadzor je utvara, ki ubija. Nič ne more nadzorovati narave. Nič izničiti njenih skrivnosti. 

Kmetijstvo, danes, je pripravljenost na brezpogojno sodelovanje z neznanimi, skrivnostnimi kolektivi človeškega in nečloveškega sveta. Tistimi v zemlji. Tistimi nad njo. Tistimi v traktorjih in tistimi na štirih nogah. Kmetijstvo je nagovor. Je priprošnja prijateljem. Je povezava med mestom in vasjo. Je sreča. Je srčni utrip. Je število ljudi, ki iz tvoje doline vsak mesec roma na onkološki oddelek v Ljubljano.

Trajnostno kmetijstvo je več kot naš vsakdanji kruh. Je ključni del globalnega ekološkega ravnotežja. Če ne dosežemo trajnosti v kmetijstvu, tudi do splošnega ravnotežja ne bo prišlo. Sodelovanje, aktivizem, eksperimentiranje, trdoživost, opazovanje. Vse to je kmetijstvo. Vse to je hrana. In, ja, vse to je prihodnost, ki čaka.

Napisala: Nataša Kramberger

Foto: Jana Jocif

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiTina Košir: Oživljajoča moč diha
NaslednjiPočivašek Petranovič arhitekti: Gasilski dom TrzinNext
Povezani članki
Loading...
Gozdkolumne

Marija Jakopin: Ženske v gozdarstvu

20 oktobra, 2022
kolumne

Zorana Baković: Če naj dejansko razumemo resničnost, potrebujemo bujno fantazijo

30 maja, 2018
kolumne

Zorana Baković: Daj no, Martin!

2 avgusta, 2018
kolumne

PROSTI PRETOK VZHODNIH EVROPEJCEV

8 junija, 2016
Arhitekturakolumne

Portret mesta: Tbilisi

26 maja, 2019
Arhitekturakolumne

Stroka je enotna: »Plečnikov stadion izgubljen za vedno.«

24 maja, 2020
kolumne

Nina Granda: Delo od koderkoli

3 novembra, 2020
kolumne

Južni trg, ki ga ni

1 februarja, 2022
1 2 … 39

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo