Kaj se je zgodilo z neandertalcem? Homo sapiens neandertalensis je bil prvi Evropejec, ki pa je kmalu po prihodu svojega afriškega bratranca pred kakimi 45.000 leti, našega človeškega prednika Homo sapiens sapiens skrivnostno izginil. Vse, kar je za njim ostalo, je poleg skromnih arheoloških najdb nekaj sledi v našem genetskem zapisu, ki kaže, da so nekateri izmed naših prednikov občasno vrgli oko tudi na sosednjo neandertalsko votlino … Vendar pa je izginotje nepojasnjeno in preveč nenadno, da se ne moremo čisto znebiti občutka, da smo našim bratrancem pri tem malo »pomagali«. Zadnja leta so se začele širiti celo teze o »praholokavstu«, ki naj bi ga povzročili naši predniki. Teza ni dokazana in verjetno tudi nikoli ne bo; čeprav gre za zločin, ki nikoli ne zastara, pa je kriminalna preiskava, kjer so sledi stare okrog 30.000 let, tožilec in sodnik pa sta obenem potomca obtoženca, obsojena na neuspeh. Ostaja pa nelagodje in sum, od katerega nam ne bo nikoli odleglo. Več kot je najdb drugih človeških vrst in sledi, ki so jih zapustili naši sorodniki, manj je namreč utemeljeno prepričanje, da nam je posebno mesto pripadalo samo po sebi zaradi naših bolje razvitih umskih in fizičnih lastnosti. Naenkrat se zmerljivka »neandertalec« morda pokaže v drugačni luči, kot smo je vajeni: kot manifestacija prikrite slabe vesti in ne kot občutek superiornosti … Danes že velja, da so se tudi nekatere druge človeške vrste uspešno kosale z našo v zapletenih dužbenih odnosih, organizaciji, zgodnji tehnologiji in zametkih artikulirane komunikacije … Pred nekaj tedni pa je zaokrožila še čisto sveža vest, da so arheologi našli celo sledi dejavnosti neandertalskih arhitektov!
Za neandertalce velja, da niso mogli razviti tako kompleksnega govora, razmišljanja in socialnega življenja kot naši neposredni predniki. Vendar pa nedavna najdba v jami dokazuje, da je treba nekatere domneve ponovno premisliti. Več kot 300 metrov globoko v jami Bruniquel v Pirenejih so znanstveniki dokumentirali nenavadno strukturo v obliki dvojnega ovala, sestavljeno iz odlomljenih stalagmitov, zloženih v do 40 cm visoke zidove.
Metode določanja starosti so »gradnjo« umestile v čas pred okrog 175.000 leti – več kot 130.000 let pred prihodom naših neposrednih prednikov v Evropo. Takrat so bili edini predstavniki človeškega rodu daleč naokrog ravno Neandertalci. Vremenske razmere so bile izrazito neprijazne in hladne, kar bi lahko razložilo umikanje skupnosti v zatočišča globoko v jamah, namesto da bi se zadrževala blizu vhoda. Deli strukture so počrnjeni s sajami in sledovi ognja, kar kaže na daljše zadrževanje neandertalskih skupnosti v svojih jamskih arhitekturah.
Namen gradnje ostaja predmet ugibanj – verjetno ne bomo nikoli natančno vedeli, ali gre za ritualno ali kakšno drugo strukturo. Vendar pa najdba pomembno omaja še eno »edinstvenost«, izjemnost človeške vrste, ki ji pripadamo. Arhitektura se tako morda nakazuje kot neizogibna evolucijska stopnja razvoja, ne pa predvsem kot posebnost Homo sapiens sapiens …
Prvinsko kočo, ta mitični izvor arhitekture, moramo po novem torej iskati v jamskem skvotu in ne v z vejevjem podprto dvokapnico sredi gozda. Takšen bakrorez je v 18. stoletju namreč ustvaril abbe Laugier, da bi z njegovo pomočjo ilustriral svoje videnje počela graditeljstva. Ker je bil abbe izrazit zagovornik klasicizma, si prvinske koče ni niti mogel niti želel predstavljati drugače kot z lesenimi stebri podprto strukturo. Zamenjajte les s kamnom in že dobite antični tempelj ali pa pariški Panteon. Struktura prave, pravkar odkrite »prvinske koče« v jami pa je nepravilne, za šalo ji recimo parametrične oblike.
Morda pa so Gheryjevi muzeji in stavbne mase Zahe Hadid, ti križanci med umetnimi votlinami in parametričnimi opnami, nekakšno sprijaznjenje človeške vrste Sapiens Sapiens z arhitekturo svojih zatrtih sorodnikov in tudi, kot vse kaže, sprijaznjenje s svojimi plagiatorskimi koreninami … Zločinec se menda vrača na mesto zločina in tako vsaj vemo, zakaj v postmodernosti delamo poln krog nazaj k jami. Spomnite se na to naslednjič, ko slišite, da je kaj »neandertalsko« …
Miloš Kosec
