V sredo, 9. oktobra, je v Plečnikovi hiši potekal javni strokovni posvet o Jugovčevi lebdeči strehi na Dolenjskem. Posvet je organizirala občina Šentjernej v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani. Namen posveta je bil, kot se je župan v uvodu eksplicitno izrazil, da bi občina dobila konkretne strokovne smernice glede prenove te ikonične arhitekture. Ker Jugovčeva streha že nekaj let sramotno propada, je strokovni posvet pomemben korak k rešitvi te arhitekture.
Župan občine Šentjernej Jože Simončič
Izr. prof. Mojca Gregorski, FA UL, strokovna sodelavka občine Šentjernej
Posvet je bil odlično organiziran in govorci skrbno izbrani. Prisotni so bili predstavniki ključnih strokovnih institucij: Ministrstva za kulturo, Fakultete za arhitekturo, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Narodnega muzeja, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter strokovna javnost.
Ta zapis ni objektivno poročilo o dogodku, saj sem bil osebno udeležen na okrogli mizi. Bodo pa za informiranost bralca dovolj jasno predstavljena različna stališča, izpostavljena na dogodku. Moje stališče, ki ga še vedno zagovarjam, je, da je v primeru Jugovčeve lebdeče strehe potrebno ukrepati takoj, sicer bo streha kmalu tako poškodovana, da bo prenova po nepotrebnem zahtevna in draga.
Od podobnih razprav se je ta razlikovala v tem, da je denar za prenovo na razpolago in da ima odločevalec voljo to prenovo izpeljati. To je postavilo stroko izven običajne cone udobja in je zato debata potekala na visokem vsebinskem nivoju, kjer so bile obravnavane številne podrobnosti.
Prva dilema je, ali streho obnoviti v tej različici, kot je, torej zamenjati dotrajane dele in predvsem pokriti z novo slamnato streho, ali pa jo v celoti rekonstruirati in postaviti na novo. Streha je bila namreč do sedaj že dvakrat rekonstruirana. Zgrajena je bila leta 1973, prvič je bila v celoti rekonstrirana 1989/90 in drugič leta 2000. Prenovo leta 2000 je vodila arhitektka Maruša Zorec, ki je odpravila izvorni konstrukcijski problem, zaradi katerega se je streha že dvakrat podrla, in sicer stik dveh lesenih stebrov s temeljem. Streha namreč stoji na poplavnem območju, kjer reka Krka običajno dvakrat letno prestopi bregove. Zamenjava osrednjih stebrov, ki so bili izvorno leseni, z jeklenimi je zato smiselna tehnološka nadgradnja. Vrnitev v prvotno stanje bi pomenila tudi vrnitev osnovnega razloga za porušitev oz. vpeljavo drugačne konstrukcijske rešitve, ki bi izboljšala detalj stika stebra s temeljem.
Drugo osrednje vprašanje diskusije je bilo, na katerem nivoju objekt varovati kot kulturno dediščino. Ga razglasiti kot spomenik lokalnega pomena ali državnega? Trenutno Jugovčeva streha sama po sebi ni varovana kot spomenik, je pa del arheološkega spomenika Gutewerth, katerega del je. Streha namreč ščiti tmelje srednjeveške cerkve sv. Mihaela, ene od treh cerkva pomembnega mesta, ki so ga Turki uničili leta 1473. Ob vprašanju zaščite se je pojavilo vprašanje odgovornosti in financiranja. Če bi objekt posebej zavarovali kot dediščino, to pomeni dodatno zavezo za občino kot upravljalca. A kot je izpostavil vodja Novomeške enote ZVKDS, je objekt že v varovanem območju in brez soglasja in nadzora zavoda že sedaj ni mogoče posegati v objekt. Če pa se občina odloči podati pobudo za vpis v register, so postopki znani in proces ni vprašljiv. Na vprašanje, ali bi z višjim nivojem varovanja bila na razpolago dodatna sredstva, pa je direktor ZVKDS jasno odgovoril, da ne. Ob tej dilemi se mi je zdelo pomembno izpostaviti dejstvo, da kakršen koli režim varovanja objekta še ne zagotavlja njegovega dejanskega materialnega varovanja. Ilustrativen primer je Plečnikov stadion za Bežigradom, ki kljub najvišjemu nivoju varovanja ostaja sramorna ruševina. Enako velja za lebdečo streho; noben nivo varovanja, ustanavljanje delovnih teles in dodatne diskusije ne morejo nadomestiti konkretnih gradbenih ukrepov, ki odpravijo razloge propadanja in zagotovijo fizično obnovo ikonične arhitekture.
Tretja tema posveta je bila, kako urediti širšo okolico spomenika? Kako zagotoviti ustrezne dostope in parkirišče za avtobus (s katerim bi lahko vključili spomenik na program šolskih ekskurzij)? Današnji dostop je mogoč iz parkirišča ob cerkvi sv. Nikolaja, ki stoji na srednjeveških temeljih in je prav tako del arheološkega območja Gutenwerd. Ta dostop nas vodi po poljski poti do lebdeče strehe. Pozicija te poti pa se ujema z arheološko pozicijo glavne ulice nekdanjega mesta. Pri tem pa je problematična uporaba parkirišča, ki ima prvotno drugačen namen. Na njem prav tako ni mogoče parkirati avtobusa. Stališče, ki se je izoblikovalo na posvetu, je, da je smiselno urejati parkirišče na ustrezni razdalji, da ne degradira območja, in urediti ustrezne peš dostope, ki zagotavljajo doživljajsko vsebino in so predvsem varni za vse starostne skupine.
Zaključek dogodka je tako prinesel tudi konkretne zaključne sklepe. Prvi je, naj se poda pobudo za razglasitev objekta za kulturni spomenik. Drugi je, naj se vloži vloga za projektne pogoje za prenovo na ZVKDS in da naj sledi čim prejšnja obnova v skladu s strokovnimi smernicami in soglasji ZVKDS. Tretji sklep je, naj se ustanovi delovna skupina, ki bi vključevala pomembne inštitucije (Občino, MK, ZVKDS, FA, ZVKDS, MAO, Outsider), ki bi izdelala dolgoročni načrt vzdrževanja. Ta ukrep je ključen za to, da se prepreči, da bi bil ta izjemen arhitekturni spomenik še kdaj v tako sramotnem stanju, kot je trenutno. Vsi prisotni smo jasno izrazili voljo in podporo, da se ta akcijski načrt čim prej uresniči. In če bodo zaveze držale, se lahko nadejamo, da se prihodnje leto družimo v prenovljeni lebdeči strehi.
Naslov posveta: Oton Jugovec: Lebdeča streha – pogled naprej
Organizacija: Občina Šentjernej in Fakulteta za arhitekturo
Moderirana okrogla miza z vabljenimi gosti:
Jože Simončič, župan občine Šentjernej
prof. Maruša Zorec, u.d.i.a., Fakulteta za arhitekturo, UL
mag. Dušan Štepec, vodja OE Novo mesto, ZVKDS
Tatjana Adamič, univ. dipl. um. zgod., ZVKDS, OE Ljubljana
Matevž Granda, u.d.i.a., revija Outsider
Uvodni nagovor in pozdrav:
Jože Simončič, župan občine Šentjernej
izr. prof. Mojca Gregorski, u.d.i.a., FA UL, strok. sod. občine Šentjernej
prof. Miha Dešman, u.d.i.a., dekan Fakultete za arhitekturo, UL
Matevž Čelik Vidmar, u.d.i.a., državni sekretar, Ministrstvo za kulturo
dr. Martina Malešič, kustosinja za arhitekturo, MAO
Jernej Prijon, u.d.i.a., predsednik ZAPS
Oris za pogled naprej:
dr. Tomaž Nabergoj, univ. dipl. arheol., univ. dipl. zgod., NMS “Arheološke raziskave Gutenwerda
prof. Maruša Zorec, u.d.i.a., Fakulteta za arhitekturo, UL “Streha in horizont”
prof. dr. Aleš Vodopivec, u.d.i.a., “Poetika arhitekture”
Moderiranje okrogle mize: asist. Andraž Keršič, m.i.a.
Simultana sinteza / povzetki: asist. Matevž Zalar, u.d.i.a.
Naslovna fotografija: Fakulteta za arhitekturo, vir: https://mgml.si/sl/plecnikova-hisa/dogodki/1854/2024-10-09/17-00/oton-jugovec-lebdeca-streha-pogled-naprej-vsa-mesta-so-ze-zasedena/
Napisal: Matevž Granda
Foto: Blaž Jamšek (Naročnik: Občina Šentjernej)
