Le lučaj od prestolnice, v Kašlju, je letos poleti zaživel prekrasen nov vrtec s prostorom za 176 otrok. Vrtec se od drugih loči v marsičem, najbolj značilna pa je njegova oblika, ki ga od okoliških stavb ločuje že na prvi pogled.
Krožne zasnove izobraževalnih in vzgojnih institucij v zadnjem desetletju pridobivajo na priljubljenosti, čeprav ideja o takšni razporeditvi učilnic ni nova. S spreminjanjem odnosa do vloge vrtcev v izobraževalnem sistemu ter novimi, mehkejšimi načini poučevanja pa se je oblika kolobarja izkazala kot ena zanimivejših arhitekturnih odgovorov na novo stanje. Tudi arhitekti vrtca Pedenjped v Kašlju Maja Ivanič, Anja Planinšček in Andraž Intihar poudarjajo, da je oblikovanje tlorisa vodila želja po ne-hierarhičnosti prostorov. Ti so lahko dostopni, med seboj povezani in pretočni, kar v sam vrh vrednot, ki jih vrtec prenaša na svoje male uporabnike, uvršča mobilnost in fleksibilnost.
Lokacija vrtca je z vseh strani obkrožena z med seboj neusklajeno zazidavo, enodružinskimi hišami, ulico na eni in potokom na drugi strani. To je veliki zunanji svet, prehod v katerega so avtorji poudarili z razburljivim zunanjim igriščem, na katerem ne manjka bujne zazelenitve in zanimivih lesenih igral. V sredini kolobarja stavbe pa najdemo notranji atrij, kjer je zunanjost varnejša in bolj udomačena: to je ukročeni mali svet, pravzaprav učilnica na prostem. To dvojnost poudarja tudi streha, ki je rahlo nagnjena proti notranjemu dvorišču. Med tema dvema nasprotnima, a enako pomembnima podobama zunanjosti se zgodi stavba: ciklična serija med seboj povezanih prostorov za igranje, raziskovanje in nemoteno delovanje vrtca. Po dve in dve igralnici si delita vmesno umivalnico s sanitarijami, vsaki naslednji dve pa sta ločeni z drsnimi paneli in se po potrebi spremenita v eno sam, večji prostor.
Glavni material vrtca je les, ki v prostore povabi mehkobo in toplino. Leseno je vse od fasade in konstrukcija pa do notranje opreme in igral na zunanjih površinah. Velike fasadne zasteklitve zagotavljajo dovoljšno količino svetlobe, ki je za koncentracijo in učinkovito učenje še kako potrebna. Pogledi skozi obe fasadi zagotavljajo občutek povezanosti tako z notranjim atrijem kot z zunanjim svetom. Vrtec Pedenjped je prostor, kjer se dobro počutijo otroci, pa tudi njihovi starši, vzgojitelji in delavci vrtca ter okoliški prebivalci. Arhitektura, ki generira skupnost!
Odgovarjata: Maja Ivanič in Anja Planišček
Krožne zasnove vrtcev in šol se vedno bolj uveljavljajo: velik odziv je doživel krožni vrtec arhitekta Takaharu Tezuka v Tokiu, v Podgorju pa imamo od leta 2016 timeshare vrtec Jureta Kotnika, ki prav tako temelji na krožni zasnovi. Kakšne so prednosti takšnega oblikovanja?
Za krožno zasnovo vrtca Pedenjped smo se odločili predvsem zaradi kaotične okoliške zazidave, prometne ceste in industrijskega tira. Njena prednost je osrčje stavbe – odprt atrij, ki je v družbenem in prostorskem pogledu središče skupnosti. Je prostor, ki združuje otroke, vzgojitelje, strokovne in druge delavce, ter hkrati prostor, okoli katerega se »brezkončno«, v obliki pahljače, nizajo igralnice, športna soba, pisarne, kuhinja in ostali prostori. Prednost zasnove je ne-hierarhičnost prostorov, preseganje običajne delitve na servisne, administrativne in igralne cone. Tako lahko otroci prepoznavajo vsakodnevne življenjske dejavnosti kot so igra, učenje, šport, strokovno delo, kuhanje, pomivanje itd.. Krožna zasnova omogoča prosto prehajanje med prostori in spodbuja otroke in odrasle h gibanju. Ob premišljeni razporeditvi prostorov je izguba površin za komunikacije minimalna.
Nenazadnje krožna geometrija v primerjavi z ortogonalo ob enaki tlorisni površini omogoča manjšo površino fasade, kar je pri energetski bilanci in tudi pri ceni investicije pomemben podatek.
Osrednji atrij je otrokom ponuja prostor za igro in druženje na odprtem, a zavarovanem prostoru. Kako pri oblikovanju okolja za malčke poiskati ravnotežje med zadostnim stikom z zunanjim svetom in, po drugi strani, varnostjo?
Atrij vrtca Pedenjped je velik, meri skoraj 25 m, kar daje občutek odprtega prostora. V atriju so igrala, drevesa, zelenje, vodne vragolije, peskovniki in utrjene površine. Fasadi zunanjega in notranjega oboda sta pretežno zastekljeni, pogledi se iz prostorov odpirajo v obe smeri – v atrij in zunanje igrišče, zato so otroci skoraj vedno povezani – med seboj, z vzgojitelji in z zunanjim svetom. To daje dovoljšen občutek varnosti, a hkrati tudi prostosti.
Zasnova je bila na natečaju izbrana že leta 2013. Bi se zdaj oblikovanja vrtca lotili drugače?
Ne.
Gradnja šol in vrtcev je ena od z zakonodajo najstrožje opredeljenih področij arhitekture. Je bila po vaših izkušnjah to prednost ali ovira?
Pravilniki so v arhitekturi smerokazi, njihovo dobesedno branje pa ne zagotavlja nujno dobrih prostorskih rešitev, ki bi ustrezale sodobnim pedagoškim praksam. Razkoraki se pojavljajo ravno med togimi določili in sodobnimi vzgojnimi praksami, ki danes vse bolj težijo k razpiranju prostorov in znanja, povezovanju različnih generacij, vključevanju otrok in vzgojiteljev v oblikovanje ambientov. Prostori učenja in igre postajajo vse bolj dinamični, medtem ko pravilniki ostajajo togi. V primeru vrtca Pedenjped smo z dobrim sodelovanjem z naročnikom Mestno občino Ljubljana, Ministrstvom za izobraževanje znanost in šport ter bodočimi uporabniki – vzgojitelji uspeli narediti nekaj drobnih korakov, ki bodo morda odprli polje za rešitve, ki bolje ustrezajo sodobnosti – na primer povezovanje igralnih prostorov, naravna osvetlitev in prezračevanje umivalnic, razširitev komunikacij, ki so z aktivnimi didaktičnimi stenami postale del vzgojnih prostorov, odpiranje notranjih predelnih sten na višini, ki omogoča otrokom proste poglede, uporaba naravnih materialov pri oblikovanju notranje opreme itd..
Kaj je bil največji izziv, na katerega ste naleteli pri snovanju vrtca in pri sami gradnji?
Usklajevanje zgoraj opisanih arhitekturnih idej z različnimi deležniki, pravilniki in izvajalci.
Kaj je po vašem mnenju najboljša lastnost novega vrtca?
Občutek igrivosti, živosti in topline prostora. Slednji je povezan z lesom, ki je osnovni material vrtca, ter z dimenzijami prostorov, ki so otrokom »prijazne« in jim dajejo občutek zavetja in varnosti. Veseli nas tudi, da se v vrtcu dobro počutijo otroci, starši, vzgojiteljice in ostali zaposleni in da ga imajo radi.
Ime projekta: Vrtec Pedenjped, enota Pedenjcarstvo
Arhitekti: Maja Ivanič, Anja Planišček, Andraž Intihar
Krajinska arhitektka: Urša Habič
Investitor: Mestna občina Ljubljana
Fotograf: Miran Kambič
Lokacija: Ljubljana, Kašelj
Leto načrtovanja: 2015-2017
Leto izvedbe: 2018
Površine: 1657 m2
Krajinska ureditev: Damjan Černe, Andreja Zapušek Černe, ad krajine
Gradbene konstrukcije: Iztok Šušteršič, CBD
Zunanja ureditev: Beno Kočevar, Miha Kočevar, kono-b
Elektro instalacije: Borut Glavnik, Eldata
Strojne napeljave: Marko Vrabec, Emineo
Notranja oprema: Maja Ivanič, Anja Planišček, Nena Gabrovec
Označevalni sistem: Primož Fijavž, studiobotas
Ilustracije: Marjan Manček
Glavni izvajalec: Makro 5 gradnje, d.o.o.
Piše: Ajda Bračič
Podprite Outsider z naročilom!
