Včeraj so na družabnih omrežjih zaokrožile fotografije odprtega Plečnikovega stadiona za Bežigradom, danes, 21. 5. 2022, pa je bilo v časopisu Delo objavljeno javno odprto pismo Odprimo Bežigrajski stadion, ki si ga lahko preberete na tej povezavi: LINK.
V pismu je izražena naslednja namera:
Podpisniki se zavzemamo za čimprejšnjo strokovno obnovo spomenika v izvirni obliki, predvsem pa za brezpogojno javno dostopnost. Obenem se kot del angažirane civilne družbe prostovoljno ponujamo, da bomo med čakanjem na sodne in druge odločitve v zvezi s Plečnikovim stadionom vzpostavili začasno skrbništvo območja in zaustavljali njegovo propadanje, denimo z zavarovanjem nevarnih delov spomenika in košnjo trave.
Za začetek bomo organizirali javno tribuno z zainteresirano javnostjo, lokalno skupnostjo, strokovnjaki in trenutnimi lastniki, na kateri bi oblikovali izhodišča za premostitveni model upravljanja Bežigrajskega stadiona v korist javni dostopnosti. Stadion bi po zavarovanju nevarnih predelov lahko postal odprt javni rekreacijski park po vzoru preizkušenih praks v Ljubljani in v tujini (npr. nekdanje berlinsko letališče Tempelhof idr.). Bežigrajski stadion lahko postane središče družabnega in športnega življenja, ki bo v dobrobit skupnosti, posebej v luči dogodkov preteklih let.
Spremenimo status quo in odprimo Bežigrajski stadion, da bo že tukaj in zdaj ponovno del mesta!
Po dolgem času je to pobuda in angažma, ki bi lahko na novo začrtala prihodnost Plečnikovega stadiona. Plečnikov stadion zadnjih nekaj desetletij počasi v vztrajno propada. Glorieta, ki je pravi arhitekturni biser, je že dolgo brez balustrad in zdi se, da je bila namerno prepuščena propadanju. Tudi vsi drugi elementi so zapuščeni in v slabem stanju, a nikakor še ne izgubljeni. Zelo se je razbohotila vegetacija.
Spomenik kulturne dediščine že desetletja propada. To propadanja omogočajo lastniki spomenika. In to propadanje ni nikakršen dokaz, da bi bilo javno upravljanje boljše od zasebnega ali obratno, saj je stadion v solastništvu javnega (MOL in Olimpijski komite Slovenije) in zasebnega (Elektronček d.o.o.). Zato je to prepuščanje propadu (upam, da ne namerno), toliko bolj zaskrbljujoče. Kako lahko MOL kot solastnik že desetletja dopušča tako stanje? In kako lahko zasebnik, ki se je želel pokloniti Plečniku s poklonom, s tem istim poklonom povzroča degradacijo spomenika?
Včeraj so prebivalke in prebivalci Ljubljane odprli vrata stadiona. Skozi je zasijalo sonce. Narava je ustvarila svoje lastno sobivanje s Plečnikom. Nastal je park. Treba ni nič več kot spoštljivo obnoviti Plečnikove objekte, skrbeti za zelene površine in predvsem – ohraniti odprta vrata.
Ljubljana ima nov park!
Pripravil: Matevž Granda
Foto: Janez Zalaznik (FB)
Preberite še:
Plečnikov stadion, nov mestni park.
Omogočite nastajanje kakovostnih vsebin z naročilom na revijo Outsider. Hvala, da nas spremljate.
5 Responses
Kot dedinja arhitekta Jožeta Plečnika podpiram odprtje Plečnikovega stadiona, saj menim da je to bilo in je še vedno v javnem interesu Ljubljančanov. Ideja da to površino s skupnimi močmi spremenimo v park, se mi zdi odlična rešitev. Osebno menim da je dovolj sprenevedanja in da je že skrajni čas da se stvari premaknejo iz mrtve točke in da se dokončno zavedamo kaj pomeni ohranjanje kulturni dediščini.
Lahko bi imeli drugo Metelkovo !
Podpiram idejo o odprtnu
blago rečeno, sramota za vse akterje, ki so prispevali k temu,… tu smo športniki tekmovali, bil se sam del atletov in tudi nosilec medalj, bil je v ponos in cilj vseh športnikov, da nastopajo na te stadionu,… park bi bil verjetno najboljša rešitev in poklon slovenskemu športu…
Tu bi se lahko naredil krasen odprti zeleni parkovno prireditveni prostor. Mislim, da so v Celovcu enkrat naredili nekaj takega – sicer začasno. Si predstavljate – potke, drevesa, vodni motivi…na odru pa kak band, ki si išče pot v svet. Seveda odprto vse. Sam sem že malo obupal – nisem več najmlajši – ampak verjamem, da bom dočakal.