Outsider je mlada mednarodna revija o arhitekturi, kulturi in zanimivih osebnostih. Revija je nastala iz navdiha ob bogatem kulturnem prostoru, v katerem bivamo, iz ljubezni do ustvarjanja in iz upora proti pasivnosti. Izhaja v slovenski in nemški izdaji.

Od kod ime Outsider?

Nina Granda, glavna urednica: Ime povzema neodvisnost našega uredništva, za nami ne stoji nobena politična stranka ali državna institucija. To nam omogoča samostojnost in kredibilnost. Iskali smo ime za mednarodno izmenjavo vsebin o kulturi, saj poleg slovenske ustvarjamo tudi nemško izdajo.  Tako slovensko kulturo izvažamo, hkrati pa dosegamo aktivno izmenjavo mnenj. Zanimajo nas ljudje, ki na naš kulturni prostor gledajo z distance.  Takšni so naši kolumnisti, outsiderji. Sicer pa so vse asociacije,  ki jih zbuja ime, pravilne.

Matevž Granda, kreativni direktor: Outsider označuje pogled od zunaj, drugačen, neobremenjen, pogled onkraj ustaljenih okvirov.

Zakaj v teh časih ustanoviti novo revijo o kulturi?

NG: Zasnovali smo revijo, kakršno bi si sami želeli brati, pa je ni bilo. Revijo o fizičnem in mentalnem prostoru, ki nas definira in ga soustvarjamo. Menim, da ima vsak projekt, ki se ga lotiš premišljeno, srčno in strastno, možnosti za uspeh, v vseh časih in okoliščinah. Če imaš izdelano vizijo, če si pripravljen nameniti svoj čas in se zraven zabavaš, lahko okoliščine obrneš sebi v prid.

MG: Kultura združuje presežke prostora in družbe. Imeli smo vizijo, kako o kulturi govoriti sproščeno, poglobljeno in zanimivo.

Kako se je začelo?

MG: Začelo se je z dobro idejo in sposobno ekipo sodelavcev. Leta 2014 sva se zaradi Nininega podiplomskega študija preselila na Dunaj. V medijih se izseljevanje mladih obravnava predvsem negativno. Mislim pa, da lahko v tem vidimo tudi ogromen potencial. Z revijo želimo ta potencial predstaviti.

NG: Z distanco, ki jo je prinesla selitev, sem dobila pogum za korak na svoje. Zdelo se mi je, da je ravno pravi čas. V Sloveniji je na področju medijev o kulturi obstajala praznina, ki bi jo revija s fokusom na prostoru lahko zapolnila. Bila sem polna zanosa nad idejo! Namesto, da bi na Dunaju ustanovila arhitekturni studio, sva mesece oblikovala vizijo o drugačni reviji.

Ko sva s prihranki naročila 3 tone papirja, si izposodila kombi in se odpeljala v tovarno papirja, me je prav fizično spreletelo, da gre zares.

Kakšen je namen revije?

MG: Revija je namenjena širokemu krogu bralcev. Prostor je vrednota, ki se je v Sloveniji ne zavedamo dovolj. Obstaja nekaj revij o arhitekturi, ki so namenjene le stroki. Nas zanima širša publika. Želimo širiti zavedanje, da je okolje, v katerem živimo, odvisno od vseh nas. Ker ne moremo govoriti o arhitekturi, ne da bi govorili o ljudeh, je revija Outsider širok preplet vsebin: od arhitekture, umetnosti, oblikovanja, vse do ekonomije in sociologije.

NG: Dvigati želimo merila, ljudi spodbujati k aktivnosti in kritičnemu doživljanju prostora. Revija obstaja zato, ker zanjo obstajajo bralci. Vsako številko jemljemo kot test; samo če bo branost dobra, bomo izdali tudi naslednjo številko. Ob slabi branosti nadaljnje izhajanje sploh ne bi bilo mogoče. Niti nas takšno medijsko ustvarjanje ne bi zanimalo. Outsider je namreč medij o kulturi, ki izhaja popolnoma neodvisno od virov državnega  in javnega financiranja. Ob tem pa pri kakovosti vsebin nikoli ne sklepamo kompromisov, verjamemo namreč, da so bralci zahtevni in občutljivi. Takšna medijska samooskrba, neposredna povezava med bralci in ustvarjalci revije, se nam zdi dobra pot in zelo veseli smo, da nam jo je uspelo vzpostaviti.

Vsaka številka obravnava aktualno družbeno temo v posameznih zaključenih poglavjih. Vsebino vsakič oblikujemo tako, da omogoča združevanje različnih svetov. Skladati poskušamo lahkotne vsebine z zahtevnimi. V mislih imamo radovedne, kritične in aktivne bralce različnih generacij. Veliko se ukvarjamo z vizualno podobo, taktilnostjo, fizisom revije, da je vsebina dostojno prezentirana in privlačna za branje, ki zahteva dragoceno pozornost bralcev.

Kako se revija financira in promovira?

MG: Ko sva snovala revijo, je bil eden od pogojev to, da je finančno vzdržna. Ocenila sva potrebe in potencial trga ter odgovorila z ustrezno finančno konstrukcijo.

NG: Pomemben vir so naročnine in prodaja. Najprej smo predvideli, kolikšno število bralcev lahko z revijo o kulturi dosežemo. Potem smo naredili mediakit s predstavitvijo ideje ter nagovarjali po enem kanalu bodoče bralce in po drugem potencialne oglaševalce. Bralce nagovarjamo tudi s spletno stranjo outsider.si, ki ima lastno uredniško zasnovo in avtorske prispevke.

Zakaj bi nekdo kupil revijo, če pa lahko na spletni strani vsebine bere brezplačno?

MG: Vsebine v reviji in na spletu se razlikujejo.  V reviji najdete popolnoma druge vsebine, obsežnejše in z drugačnim ritmom.

NG: S spletno stranjo želimo nagovoriti vse tiste bralce, ki revije še ne poznajo. Dinamiki spleta in tiska se razlikujeta. Splet omogoča hiter odziv in interakcijo bralcev. Težje pa prenese zapise, ki zahtevajo daljšo pozornost. Vsak članek v reviji je skrbno urejen, premišljen in opremljen. Vsaka številka tvori svoj lasten kontekst, skozi katerega osvetljuje izbrano krovno temo. Revija ima začetek in zaključek, dramaturgijo, premišljeno uredniško zasnovo, na spletu pa lahko vedno nadaljuješ, nikoli ne prideš do konca, prepuščen si bolj ali manj naključni izbiri vsebin.

Z naročilom ali nakupom revije podpirate tako nastajanje tiskane revije kot tudi spletnih vsebin in spremljevalnih dogodkov. Omogočate delo angažirani ekipi ustvarjalcev z vizijo.

Cena posamezne številke je 7 €, celoletna naročnina pa znaša 25 €.

Pišite na: naroč[email protected]

Intervju je bil objavljen v časopisu OUTSIDER INDIGO, ki je izšel ob festivalu urbanih idej INDIGO s temo BREZ STRAHU, produkcija Mestni muzej Ljubljana, pripravila Tinka Prekovič.