Advertisement
marko-apih-ljubljanske-bolecine-6-ps
Pisma bralcev: ZVKDS in ljubljanske bolečine

Zavod za varstvo kulturne dediščine, enota Ljubljana, v posameznih primerih ne izpolnjuje svojega poslanstva. Nekatere njihove odločitve v obliki soglasij ali molka so neskladne z zavodovo deklarirano vlogo.

Vtis potrjujejo primeri:

1. Zavzetje javnih pasaž ob hotelu Slon in blagovnici Nama je bil podjetniški »anschluss« na račun ponarodele, skoraj arhetipske podobe centra mesta. Blagovnica Nama je povrhu notranjo pasažo na svoji strani zožila in zastrla. Pasažo je spremenila v tunel. V lastno škodo, bi rekli guruji tržnega pozicioniranja. Pasaža, nekoč mestna posebnost, nam je postala odvratna.

Pokrite pasaže vzdolž Slovenske ceste vnašajo v mesto mediteranski karakter in so ljudem prijazne. Nekatere so nastale iz nuje, da omogočijo gibanje pešcev. Projekti novogradenj jih upoštevajo (novi Šumi, Schellenburg), na omenjenih lokacijah pa so bile brez nasprotovanja (?) Zavoda ukinjene.

2. Po eni strani ima Zavod ortodoksno stališče do posegov v prostor Trga republike, čeprav je njegova podoba neskladna s spremenjenim zgodovinskim pomenom. Na njem ni sledov novejše zgodovine; državna zastava, umaknjena čez planke, je karikatura. Trg nima atributov samostojne republike, tudi sicer ostaja vsebinsko nedorečen. Zavod pa ex machina potrdi začasno postavitev groteskne politično motivirane falange zastav nasproti parlamenta. Njih začasnost je po tihem dopuščena, postala je trajni spomenik voluntarizmu. Zadevo bi rešil sklep, da je rok potekel, zato morajo zastave na deponijo.

Prevladuje strah pred posegi, ki pa bi trg funkcionalno dopolnili, nadgradili, ga naredili prijaznega za pasante. Da bojazen ni upravičena, dokazuje kasneje oblikovani službeni vhod v NLB; prostor celo plemeniti. Nastavkov za podobne koristne intervencije je še nekaj, a jih preprečuje togo razumljeno varovanje izvirne podobe, čeprav težko rečemo, da je avtorsko dokončna. Po drugi strani – so strogemu varstvu podobe trga v čast blindirana okna na eni od stolpnic, ki v varovani ambient uvajajo »ciganski stajl«, rečeno po rapersko?

3. Zavod (začasno?) soglaša z izvedbo nove strehe nad letnim avditorijem Križank. Viseča zložljiva streha inženirja Marinčka je bila skoraj neopazna inženirska mojstrovina. Spada v dediščino takratne projektantske iznajdljivosti. Nenadejani obilni sneg jo je pokopal, nadomestil jo je hangar industrijskega videza.

4. Na območjih posebnega pomena Zavod upravičeno določa kriterije za izvajanje obnov. Izven teh pa njihova pozornost popusti. Invazivnih posegov ne preprečuje, še manj sanira. Nekaj izpostavljenih objektov ob vpadnicah v mesto je vsem na očeh. Med njimi so nagrajene arhitekture, a so degradirane v »ciganski stajl«.

V centru je tudi pet Ravnikarjevih stanovanjskih stolpnic enakega tipa. Stolpnica na Štefanovi ulici je pod strogim očesom Zavoda. Pravilno, sami smo se trudili, da jo ohranimo v prvotni podobi, vključno z novim fasadnim plaščem in ureditvijo okolice. Oboje s soglasjem Zavoda. Ko pa se eden, čez čas drugi etažni lastnik odloči vgraditi nova okna svojeglavih formatov, na Zavod ne moremo računati. Še manj tisti v ostalih štirih stolpnicah. Njihove fasade, recimo na Hrvatskem trgu, Rozmanovi ulici, so »ciganski stajl« na polno! To je odraz sistemske pomanjkljivosti izvrševanja pristojnosti »brezzobega tigra« ZVKDS, ne le naša (arhitektova) osebna bolečina.

5. Navsezadnje, ali ni tudi park Tivoli s statusom »vrednote lokalnega pomena in naravnega spomenika« vreden pozornosti Zavoda? Masivne protihrupne ograje na obeh straneh proge prekinjajo vstopne vizure v park. Jih to ne moti? Lahko da bi prav s pravočasno intervencijo dosegli, da trase pričakovanega povečanega železniškega prometa ne bi projektirala panožna inženirska stroka, ampak bi jo predlagali za to poklicani urbanisti, skupaj s krajinskimi arhitekti. Oboji vidijo gozd, ne le posamična drevesa.

Urbanizem je živ, multidisciplinaren proces usklajene rasti mesta, poudarja cenjeni kolega Janez Koželj. Seveda, le da je toleranca do usklajenosti ali invazivnosti včasih različno razumljena. ZVKDS bi lahko prispeval z več avtoritete in z bolj prožno doktrino.

Marko Apih, u. d. i. a.
Ljubljana

 

Vabimo vas, da delite z nami svoje poglede v pismih bralcev. Objavljamo pisma, ki po naši presoji prispevajo k bogatenju javne razprave. Pridržujemo si pravico do uredniškega posega v dolžino besedila.

*

Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih. 

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

Hvala!

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.