• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
delo,kolumne
/
16 januarja, 2019

Matevž Granda: Problem dela v arhitekturi

O odprtem pismu anonimnih študentov arhitekture, ki je pred kratkim prišlo v javnost in v katerem opozarjajo na nekatere primere slabe prakse arhitekturnega dela in zaposlovanja, je na tej spletni strani že pisal Miloš Kosec. Moram opozoriti, da pismo odstira le del problematike in se ne dotakne jedra problema, ampak analizira le del posledic. Posledica pisma pa je lahko nepotrebna stigmatizacija statusa samozaposlenega v kulturi (ali s. p.).

Jedro problema arhitekturnega poklica je nekje drugje in problem je precej bolj preprost, kot se zdi: v arhitekturi ni veljavnega cenika, ki bi se ga morali arhitekti držati. To je to. Če bi rešili ta problem, bi se posledično uredila tudi večina pogojev dela v arhitekturi in del težav, ki jih navajajo študenti v pismu.

Sliši se sicer preprosto, vendar ni. Cenik namreč obstaja. Objavil ga je ZAPS (Zbornica za arhitekturo in prostor). Objavil ga je tudi DAL (Društvo arhitektov Ljubljana). Trenutno je v veljavi četrta verzija, ki je usklajena z aktualno zakonodajo. Če ste zgornjo povezavo odprli in se prebili skozi kompleksno tabelo, ste morda opazili prvi problem »cenika«. Priporočena vrednost investicije je zapisana kot 600–800 €/m2. Sledi preprost izračun GOI (gradbeno-obrtniških del) za 150 m2 velik objekt: 120.000 €. Sam imam nekaj izkušenj v arhitekturi in zdi se mi, da je ta cena prenizka. Običajno je realna vrednost GOI okoli 1.000 €/m2, in to za manj zahtevne objekte. Zakaj torej zbornica v »ceniku« že v izhodišču znižuje vrednost arhitektovega dela, mi ni jasno. Drugi problem »cenika« in najbolj absurdno pri vsej stvari pa je to, da se ga ni treba nikomur držati in se ga niti nihče ne drži. Pa to ne pomeni, da arhitekti privijejo ceno v višino. Nasprotno, raje pljunejo v lastno skledo in že v izhodišču prenizki ceni dodajo še kakšnih 20–50 % popusta. Nekoč mi je profesor s fakultete priznal, da če doseže 80 % cene po »ceniku« ZAPS, je že zelo vesel. Ta izjava morda najbolje razloži vir nezadovoljstva študentov v omenjenem pismu.

Mislim, da je dobro, da imajo profesorji arhitekture svoje arhitekturne prakse. Tako se prenaša živo znanje iz prakse do študentov. Arhitektura je konec koncev v svojem bistvu »le« obrt. Mislim pa, da bi bilo prav, da bi profesorji, ki imajo že s svojo pozicijo boljše izhodišče na trgu (da ne govorimo o tem, da imajo zagotovljen reden prihodek), dosegali vsaj 120 % cene iz »cenika« ZAPS. To bi ustvarjalo boljše pogoje za celotno stroko.

Nedolgo nazaj sem imel pogovor v enem od avstrijskih birojev, ki naj bi pripravljal projekt v Sloveniji. Takrat so bili v fazi dogovarjanja o honorarju za projekt z investitorjem. Šlo je za večji, zahtevnejši objekt. Partnerica v biroju me je zgroženo vprašala, ali je res, da je v Sloveniji cena za celotno projektno dokumentacijo 4 % od cene investicije. Ja, res je. V Avstriji je 13 % ali vsaj 10 %. Pod to ne morejo iti, ker bi sicer biro financiral projekt. Namreč, v Avstriji redno zaposleni arhitekti rišejo s programi, ki imajo originalne licence (običajno na iMacu), projekte, ki so v dveh, treh letih dejansko zgrajeni, v prostorih, ki imajo poleg delovnih mest tudi knjižnice in delavnice za makete, ter povrhu vsega prejemajo še 13. in 14. plačo, ki sta davčno manj obremenjeni. Običajno delajo 8 ur na dan in nadure so plačane. Stroški bivanja v Avstriji pa niso bistveno višji kot pri nas.

(Da ne bo napačne razlage navedenega: študent mora tudi v Avstriji po diplomi pridobiti izkušnje in tudi tam obstaja status »svobodnjaka«, ki ga nekateri koristijo, nekateri pa izkoriščajo in tudi ko dobiš redno službo, obstaja preizkusna doba, ko te lahko odpustijo. Tudi v Avstriji biroji odpuščajo in nima vsak arhitekt dela. Je pa celostno področje arhitekturnega poklica veliko bolj urejeno in predvsem cenjeno.)

Vrnimo se v Slovenijo in k drugemu delu problema. Pri nas nikoli ne veš, koliko časa boš potreboval, da pridobiš gradbeno dovoljenje. Po zakonu naj bi bil rok omejen na 2 meseca od oddaje popolne vloge. Redkokatera vloga je popolna, ker se ob vsej spreminjajoči se zakonodaji in kompleksnosti projektne dokumentacije vedno lahko najde kakšna manjkajoča vejica, ki je razlog za dopolnitev in dodatna 2 meseca za upravni postopek. Ta lahko traja od nekaj mesecev pa do nekaj let. Pravnomočno gradbeno dovoljenje je za arhitekta velika zmaga, ki jo doseže z velikimi napori in veliko dodatnega vloženega dela (ki pa je že v izhodišču podcenjeno oz. sploh ni predvideno).

Zdaj pa si predstavljajte, da je objekt, ki ima po »ceniku« ZAPS ocenjeno vrednost 120.000 €, zgrajen za 150.000 € in na koncu na trgu prodan za recimo 350.000 €. Arhitektov honorar za nekajmesečno delo – ali celo nekajletno – se giblje okoli 4 % od investicije in znaša ok. 6.000 €. Nepremičninski agent pa zaračuna 4 % od tržne vrednosti posla, kar je v tem primeru okoli 14.000 €. Vložek dela pa se bistveno razlikuje.

To sta, po mojem mnenju, fronti, kjer bi se stroka morala boriti za boljše pogoje dela v arhitekturi, torej minimalni tarifnik (s sankcioniranjem dampinških cen) in boljša zakonodaja na področju prostorskega urejanja. Tega bremena ne morejo nositi posamezni biroji. To je odgovornost zbornice in zakonodajalcev.

Plečnik, neoliberalec pred neoliberalizmom?

V tem zapisu pa ne morem mimo Plečnikovega citata »Maul halten und weiter dienen«: drži gobec in delaj naprej, s katerim Miloš Kosec zaključi svoj komentar pisma študentov arhitekture. Plečnik je to res izrekel (oz. zapisal), vendar ne v kontekstu pod plačanega dela (čeprav se je sam običajno odrekel honorarjem). Zgodilo se je, ko so Plečnikovi študenti na mizi v risalnici kot po naključju pozabili knjigo Augusta Perreta. To je bilo viharno obdobje prehoda v moderno družbo. To je bilo obdobje rojstva modernizma v arhitekturi. S to gesto naj bi študentje spodbodli konservativnega Plečnika. Knjiga se je po nekaj dneh spet pojavila na mizi s Plečnikovim pripisom: »Maul halten und weiter dienen.« Ob tem naj bi tudi izjavil, da tega, kar zna Perret, Plečnik ne zna, in tega, kar zna Plečnik, Perret ne zna. Plečnik se ni podrejal in ni kopiral, Plečnik je bil mojster.

Obstajajo interpretacije Plečnika kot postmodernista pred postmodernizmom. Nevarno in škodljivo pa bi bilo, če bi se zaradi citiranja Plečnika v napačnem kontekstu poleg te lucidne postmoderne interpretacije pojavila še tista iz naslova tega odstavka.

Matevž Granda

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiAgata Tomažič: Moja Afrika v Spodnji Šiški
NaslednjiBlaž Lozej, Žiga Kramperšek: Pisarne za internetno podjetje Wave GroupNext
Povezani članki
Loading...
kolumne

Samo Ačko: Krutost brezizhodnosti

29 novembra, 2016
kolumneKrajinska arhitektura

Živa Pečenko: Olmstedova narava v mestu

11 januarja, 2022
kolumnePlečnik

Stranišče – svetišče

19 novembra, 2022
kolumne

Dr. Anton Mavretič: OPAZOVANJE ZNANOSTI

24 junija, 2015
kolumne

Marija Jakopin: V katerem grmu tiči medved

24 junija, 2022
kolumnekritika

Nina Granda: Skok v prazen bazen

10 oktobra, 2022
FokusArhitekturakolumneStanovanjske politike

Nepremičninski davek: stališča političnih strank

14 februarja, 2022
delokolumne

ŽIVLJENJE NA RAZGLEDNICI IN POGLED GLOBLJE

7 oktobra, 2016
1 2 … 40

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo