Izbor naravnih materialov v prostornem odprtem tlorisu in obilica naravne svetlobe. Prostor, ki vzpodbuja timsko delo in komunikacijo, sodelavcem pa hkrati nudi toplo okolje, v katerem se počutijo doma.

Kakšen je bil prostor pred prenovo in kako ste posegali v obstoječe?

Ob prevzemu je bil proizvodno-skladiščni prostor več let prazen in v stanju, potrebnem popolne prenove. Poleg lokacije v centru največjega ljubljanskega komercialnega središča je obetal z odprtim, zračnim tlorisom in visokimi stropovi.

Zaradi kroničnega primankljaja naravne svetlobe smo prostoru vlili življenje z rušitvijo dveh petmetrskih zunanjih sten in vgradnjo panoramskih oken, ki jih je v sklopu generalne zunanje prenove objekta zagotovil lastnik.

Kaj je bil osrednji motiv oblikovanja prostora?

Oblikovanja smo se lotili sistematično. Najprej smo določili optimalne poti uporabnikov glede na dnevne procese znotraj pisarne. Tloris smo oblikovali krožno okrog centralnega družabnega dela, da vzpodbuja naključne interakcije in pripomore k dobri dinamiki znotraj podjetja.
Kljub dokaj začrtanim delovnim mestom lahko uporabnik delo opravlja na višjem skupnem pultu stoje ali pa se umakne v bolj privatne pisarne, ki smo jih v želji po čim boljši distribuciji naravne svetlobe ločili s steklenimi stenami.
Sredi sivega BTC-ja smo želeli predvsem ustvariti domačnost z obilico toplih naravnih materialov in zelenja. Tako v prostoru najdemo več kot 20 vrst sobnih rastlin in dreves ter več kot sto let staro preprogo. Iranski bahtijar smo izbrskali na bolhi, ga očistili in postavili v središče družabnega kotička, prav tako dve triinpolmetrski Monsteri, ki smo jih nažicali pri gospe Zinki v prekmurju.

Vse stropne instalacije in stenske površine smo prebarvali z belo barvo, z izjemo dveh sten z imitacijo betona. Ob tem nosilnih stebrov in sten nismo površinsko obdelovali, saj smo želeli, da ohranijo nekaj zgodovine z nedotaknjeno teksturo.

Večina pohištvenih kosov je izdelana po meri, nekaj kosov iz pa smo prenesli iz prejsnjih prostorov in jih predelali ali obnovili. Mize smo načrtovali iz enostavne železne konstrukcije in mat belih plošč iz mediapana. Usnjeno belo preobleko so prejele tudi nekatere stare, zavržene Lupine oblikovalca Nika Kralja.

V kuhinji ste izdelali betonski pult. Je bila izvedba zahtevna?

Všeč nam je bila ideja izbire betona, masivnega hrasta in železne mreže kot treh naravnih materialov v kuhinji. Strmeli smo k separaciji bolj sproščenega, družabnega dela od prevladujoče beline v delovnih kotičkih.
Nismo pa bili najbolj navdušeni nad večino ponudbe izvedb betonskih pultov, ki so imitirane, obdelane in premazane do te mere, da ne izgledajo več kot beton, vse za ceno enostavnega vzdrževanja. Hkrati so boljše izvedbe zelo drage, medtem ko je ideja betona v tem, da je eden najcenejših materialov.
Glede na to da gre za ne preveč obremenjeno čajno kuhinjo nas je bolj privlačil izgled skoraj neobdelanega surovega betona. Zidarju na objektu smo predali načrt in ga prosili da ulije prefabricirane dele pulta, ki smo jih nato pobrusili in trikrat premazali z mat zaščitnim premazom. Površina resda zahteva, da si v primeru razlitja kave nekoliko hitrejši kot sicer, a nas to ne moti preveč – naloge betona ne vidimo v strmenju k popolnosti, pač pa v pozdravljanju minljivosti.

Kot ste mi pisali v mailu, prostora ni oblikoval kakšen veliki studio ampak skupina mladih. Lahko na kratko predstavite to skupino?

Blaž Lozej se že več let izobražuje na področju BIM-a, trenutno dela pri podjetju Scapelab kot Bim manager pri implementaciji tehnologije na večih projektih. Pri izvedbi projekta je študent arhitekture sodeloval s prijateljem Žigo Kramperškom, lastnikom Wave Group-a, prav tako pa sta del izvajalcev in ostalih sodelujočih izbrala v krogu znancev.
V Valenciji ju je pred 5 leti med potovanjem po precejšnjem naključju povezal Santiago Calatrava. Tam sta skupaj analizirala miselne procese španskega mojstra in uživala v odkrivanju lokalne kulinarike. Z jasno, odprto komunikacijo in hands-on pristopom sta do zdaj z ekipo izvedla 4 projekte interierja.

S čim se ukvarja Wave group?

Podjetje se specializira v digitalnem marketingu in primarno ukvarja s spletno prodajo. Med najvidnejšimi upravljajo z znamko gizzmo.si, ki je prisotna na 11 evropskih trgih. Poleg prodaje razvijajo tudi lastne znamke izdelkov ter informacijske sisteme za upravljanje spletnih in digitalnih fizičnih trgovin, nedavno pa so k dejavnostim dodali tudi razvoj klepetalnih robotov (chatbots).

Projekt: Poslovni prostori Wave Group BTC, Center Desetka
Arhitektura: Blaž Lozej
Vodenje projekta in interier: Blaž Lozej, Žiga Kramperšek
Slikopleskarska in zidarska dela: Klemen Jereb s.p.
Mizarska dela: Bojan Kovačič s.p., Marko Požaršek s.p.
Steklene stene: ISO steklarstvo d.o.o. in Tim-trade d.o.o.
Kovinske konstrukcije: Remind d.o.o.
Svetila: LED Luks d.o.o.
Elektroinstalacije: Anže Troppan
Fotografije: Klemen Ilovar
Investitor: Val Skupina d.o.o.
Površina: 250m2
Leto izvedbe: 2017

Pripravil: Matevž Granda

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja