Včeraj so bile v nedavno prenovljeni Narodni galeriji podeljena letošnja Plečnikova odličja. Naša osrednja priznanja za arhitekturno prakso in teorijo so razdeljena na Plečnikovo nagrado, Plečnikove medalje za arhitekturne realizacije in za arhitekturno publicistiko ter na Študentsko Plečnikovo priznanje. Na razpis za Plečnikove nagrade je prispelo kar 47 del; med njimi je strokovna žirija v sestavi Boris Bežan (predsednik), Andreja Jug, Borut Simič, Luka Skansi in Dušan Stupar dodelila naslednje nagrade:

14_planica_sch_

PLEČNIKOVA NAGRADA: NORDIJSKI CENTER PLANICA

arhitektura športnih objektov: Matej Blenkuš, Miloš Florijančič, Klemen Kobal

arhitektura osrednjega objekta za smučarske teke ter servisnih in ogrevalnih objektov: Aleš Vodopivec, Marko Smrekar

krajinska arhitektura zunanje ureditve: Ana Kučan, Luka Javornik

Po dolgem času vsedržavni projekt (po letošnjem marčevskem štiridnevnem evforičnem finalu svetovnega pokala pa lahko verjetno rečemo tudi vseljudski podvig) ni izjemen le zaradi obsega in simbolnega pomena; kompleks v Planici je obenem materializiran odnos sodobne slovenske prostorske ustvarjalnosti do naravne, kulturne, športne in tehniške dediščine. Subtilno, predvsem pa samozavestno nadgrajevanje obstoječega bi bilo v bolj idealnih okoliščinah lahko tudi model splošnega, ne le arhitekturnega razvoja v državi.

05_3-1024x683

PLEČNIKOVA MEDALJA ZA AKTUALNO REALIZACIJO: OBNOVA PLEČNIKOVE HIŠE

avtorji: Maruša Zorec, Maša Živec, Matjaž Bolčina

Obnova Plečnikove hiše je za arhitekta sanjska, obenem pa zaradi naložene odgovornosti tudi morasta naloga. Po jesenskem odprtju prenovljenega kompleksa s(m)o lahko spet mirno zadihali. Kar pa ne pomeni, da nas na vsakem koraku ne čaka kakšno novo presenečenje; poleg skrbno obnovljenega (in deloma prvič v izvorno stanje leta 1957 povrnjenega) arhitektovega domovanja sta na novo odkriti »zvezdi« kompleksa stari obulični obrtniški hišici, ki ju je tankočutna prenova iztrgala anonimnosti in ju prepredla z majhnimi prostorskimi invencijami. Zato se veselimo poletja, ko bo kompleks zaživel skupaj z zunanjim atrijem in uličnim življenjem v Trnovem.

706

PLEČNIKOVA MEDALJA ZA AKTUALNO REALIZACIJO: STANOVANJSKI OBJEKT PRULE

avtorji: Matija Bevk, Vasa J. Perović, Tadej Glažar, Blaž Goričan

V razkošnem zelenilu ljubljanskih Prul lebdeča vila iz vidnega betona materializira rahlo eksotično dimenzijo bivanjskega standarda – z odprtimi vogali in zastekljenimi opnami sega proti celemu mestu, kot da bi bil le njen predprostor, obenem pa vse to počne na način, ki je pridušen in skromno vljuden. Objekt svojemu kontekstu predlaga drugačen način motrenja, pa tudi bivanja – upamo, da ga bo okolica vredna.

arhit

PLEČNIKOVA MEDALJA ZA PRISPEVEK S PODROČJA STROKOVNE PUBLICISTIKE: ARHITEKTURA 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM

avtorja: Igor Sapač, Franci Lazarini

Obsežna monografija je katalog istoimenske razstave v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, obenem pa še mnogo več. V prvem delu s poglobljenim pregledom pravzaprav prvič pri nas celostno obravnava arhitekturo devetnajstega stoletja, za katero se na prvi pogled zdi, da jo je v dvajsetem stoletju povezoval le slab sloves v arhitekturnih krogih – in to kljub temu, da je v pretežni meri izgradila družbeno-administrativno plast marsikaterega mesta, obenem pa poskrbela za pogosto nepresežen bivanjski ideal v obliki meščanskih stanovanj. Drugi del sestavlja katalog vseh pomembnejših stavb iz obravnavanega obdobja – knjiga tako ne orje ledine le v splošnem raziskovanju (ne tako zelo davne) arhitekturne preteklosti, ampak je zato tudi dragocen terenski raziskovalni pripomoček.

navinsek

ŠTUDENTSKO PLEČNIKOVO PRIZNANJE: EN SAM VELIK, SVETEL, UPORABEN PROSTOR – Brezkoridorne šole Emila Navinška (razstava in pilotna raziskava na primeru 14 šol v Ljubljani)

študenti: Eva Eržen, Sara Hafner, Matic Jontez, Darja Josić, Tadej Kavčič, Tadej Urh, Helena Vozlič

mentor: doc. Mitja Zorc

Študentski raziskovalni projekt, ki je bil kot istoimenska razstava pred nekaj meseci v galeriji DESSA že na ogled, združuje raziskovanje prostorskih intervencij ene izmed svetlih zvezd slovenske arhitekture dvajsetega stoletja s sodobnimi zahtevami šolskega načrtovanja. Resna in dosledna arhitekturna raziskava pod mentorstvom Mitje Zorca je korak k raziskovalnemu delu, ki naslanjanje na tradicijo šele dela za upravičeno.

 

Uradne nominacije so prejeli še projekti: Prenova Minoritske cerkve v Mariboru (avtorjev Jurija Kobeta, Tanje Paulin, Urše Podlipnik, Maje Kovačič in Petra Plantana), Breg in Novi trg v Ljubljani (avtorjev Vesne Vozlič Košir in Mateja Vozliča) in Drevesna opazovalnica v Mestnem gozdu Celje (avtorjev Aleksandra S. Ostana in Nataše Pavlin). Iz poročila žirije je vredno navesti tudi splošno opombo o stanju projektiranja in gradbenega nadzora pri nas, ki sta odločilni za kakovost arhitekturne produkcije: »Pri ogledih smo se prepričali, da je kakovost izvedb pri javnih objektih še vedno prevečkrat odvisna od skorajda volonterskega napora arhitektov pri projektantskem nadzoru, ko se morajo z veliko mero težav spopadati s slabšimi podizvajalci, izbranimi na osnovi prevladujočih cenovnih ponudb.« S pripombo se lahko samo strinjamo. Nagrajeni projekti bodo do 20. 5. razstavljeni v Galeriji DESSA na Židovski stezi v Ljubljani.

Miloš Kosec

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja