O problematiki Roga smo pisali z več zornih kotov. Raznolikost pogledov odstira kompleksnost teme. O Rogu smo objavili nekaj kolumen. Pisali smo že o tem, kdo je Rog uporabljal, kaj so ustvarjalcem prostori omogočali in kaj bi mesto izgubilo s posegi na območju. Predstavili smo pogled arhitekta, avtorja zmagovalne rešitve za ohranitev stavbne dediščine in ureditev območja. Kaj pa bo mesto lahko pridobilo? Zakaj je obnova smiselna? Kaj se je na območju dogajalo od leta 2008, ko je bil izveden javni natečaj? V čem je vrednost javnega natečaja in izvedbe ter prenove območja Rog? Za celosten vpogled smo h komentarju povabili tudi predstavnike MOL, ki ima stavbo v lastništvu.

Kakšne programe MOL predvideva v prenovljenemu Rogu?

Na Mestni občini Ljubljana si že vrsto let prizadevamo degradirano območje nekdanje tovarne Rog prenoviti v Center Rog, javno kreativno stičišče, ki bo dostopno vsem in bo prvenstveno namenjeno izvajanju družbeno koristnih inovativnih projektov. Z revitalizacijo in urejanjem tega območja bomo pridobili novo ustvarjalno stičišče ter povezavo med mestnim središčem, kulturnim centrom Metelkova, novo Galerijo Cukrarna in Palačo Cukrarna. Center Rog bo zagotovil prostore preko 500 ustvarjalcem in kreativnim skupinam na preko 8.000 m2 novih sodobnih produkcijskih površinah. Brošura o načrtovanih programih v Centru Rog, ki bodo Ljubljano popeljali v novo obdobje ustvarjalnosti in kakovosti življenja, je tukaj: https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/mol-prevzela-obmocje-nekdanje-tovarne-rog-2/. Rog bomo začeli prenavljati predvidoma junija letos, ko bo izbran izvajalec. Dela bodo predvidoma trajala od 15 do 18 mesecev, projekt bo predvidoma dokončan leta 2023. Projekt bo stal okoli 16 milijonov evrov brez DDV. Zanj so zaenkrat predvidena proračunska sredstva MOL, če se bo pojavila možnost evropskih sredstev, bomo v MOL zanje kandidirali.

Kdo bodo uporabniki oz. ali bodo prostor lahko uporabljali tudi do sedanji začasni uporabniki?

Od leta 2006 je nekdanja tovarna Rog nudila začasen prostor uporabnikom z različnih področij delovanja. Tam so po dogovoru z MOL lahko ustvarjali, vendar so bili seznanjeni, da to velja le začasno – do začetka prenove. Na svoji takratni skupščini so začasni uporabniki Roga sprejeli 3 sklepe: da se v Rogu ne bo zbiralo več kot 100 ljudi hkrati, da v Rogu ne bodo spali, da bodo Rog zapustili, ko bo MOL začela s prenovo. Jasno je bilo, da je območje nekdanje Tovarne Rog nevarno, brez elektrike in vode ter ekološko sporno in da je temeljita obnova neizogibna.

Opišite dosedanje aktivnosti, ki so vključevale javnost (in dosedanje začasne uporabnike Roga) pri pripravi projekta.

Bolj poglobljena komunikacija z nekdanjimi uporabniki je potekala od leta 2007 dalje, ko smo imeli intenzivne sestanke glede ureditve odnosov med MOL in začasnimi uporabniki Roga.

Večkrat smo se sestali s predstavniki začasnih uporabnikov Roga. Ti predstavniki naj bi zastopali interese vseh delujočih skupin ali organizacij oz. njihovih predstavnikov na predmetnem območju, njihove sklepe naj bi potrjevala skupščina. Pogovori s prav vsemi skupinami in posamezniki – uporabniki – ne bi mogel biti učinkovit, ker bi bil preveč razpršen. Zato smo konstruktivne predloge pričakovali od predstavnikov, ki pa jih žal nismo prejeli.

V nobenem trenutku nekdanji začasni uporabniki Roga niso podali nobenega predloga glede dogovora z MOL. Ta predlog ne obstaja:
– ne v obliki sklepa Skupščine začasnih uporabnikov, ki je edina lahko potrjevala takšne odločitve,
– ne v obliki predloga v postopku pogajanj med MOL in začasnimi uporabniki  v letu 2016 in 2017,
– ne v obliki predloga sodišču v postopku mediacijskega poskusa reševanja konflikta,
– ne v obliki kakršnegakoli dopisa MOL-u.

V MOL smo iskali možne načine rešitve in sobivanja z začasnimi uporabniki, ponudili smo določen del prostora v novem Centru Rog v brezplačno uporabo začasnim uporabnikom in ohranitev avtonomije, ponujali nadomestne lokacije itd. Ničesar niso sprejeli.

Začasni uporabniki Roga so bili vključeni tudi v analize in okrogle mize, ki so potekale v okviru  EU projekta Second Chance med leti  2010–2013. Projekt je bil namenjen prav analizi in pripravi izhodišč za delovanje in vsebine bodočega Centra Rog. Te aktivnosti je nato nadaljeval in jih še danes izvaja Rog Lab, ki je do danes v komunikacijo o prihodnosti tovarne Rog vključil preko 6000 posameznikov, domačih in tujih ekspertov. Vsakič, ko smo na MOL prejeli povabilo na skupščino Roga, smo se odzvali, vendar pa skupščina že dlje časa ni bila sklicana. Uporabniki Roga so sami sprejeli tudi pravila začasne uporabe, ki so nam ga posredovali leta 2007. Iz tega je razvidno, da so se tudi sedanji uporabniki Roga zavedali, da gre za začasno uporabo, čeprav nekateri od njih sedaj trdijo drugače. Videti je, da sedanji uporabniki Roga ne spoštujejo sklepov skupščine iz leta 2007.

V obdobju 2018 do 2020 je bilo v Rogu več primerov nasilja, kar je imelo za posledico izselitev nekaterih in tudi nasilno deložacijo posameznikov in skupin, ki so jo izvajali nekdanji začasni uporabniki. Tudi s temi smo bili v tem času v dogovorih za iskanje prostorskih rešitev. Med njimi so tudi predstavniki Koncertne dvorane, enega od večjih producentov v nekdanji tovarni Rog, ki so morali zaradi groženj in celo napada zapustiti prostor v Rogu.

S posameznimi uporabniki smo že več let v dogovarjanjih za nadomestne prostore. Med njimi denimo tudi za največje in najbolj številčne uporabnike skate parka v Rogu. Z uporabniki skate parka v Rogu smo že pred časom sklenili dogovor o tem, da se preselijo v nov skate park (v primeru, da uspejo na razpisu), ki se gradi v Stožicah. Odprt bo v maju 2021.

MOL nevladnim organizacijam in posameznikom transparentno in na osnovi javnih razpisov ponuja brezplačno uporabo prostorov, ki so v lasti MOL. Za kulturo (NVO in samostojni ustvarjalci), socialo in zaščito najranljivejših prebivalcev v Mestni občini Ljubljana sicer brezplačno oddajamo v najem 408 prostorov, v skupni velikosti 33.000 kvadratnih metrov. V športnih objektih pa letno za klube nudimo 280.000 ur brezplačne vadbe. Vsi nekdanji uporabniki Roga lahko pod enakimi pogoji kandidirajo na javnih razpisih za pridobitev brezplačnih prostorov v uporabo.

Žalosti nas, da smo za uresničitev projekta Center Rog izgubili skoraj pet let. Žal nam je predvsem za okoliške prebivalce, ki so glasno izražali nezadovoljstvo z obstoječim stanjem na tem območju, tako glede varnosti, hrupa in komunalne neurejenosti. Veseli pa nas, da smo končno lahko začeli rušitvena dela za vzpostavitev Centra Rog, s čimer bo celotno degradirano območje nekdanje tovarne dobilo novo arhitekturno in programsko vsebino, izredno pomembno za razvoj mesta.

*

Komentar Mete Štular, vodje RogLaba pilotnega projekta Centra Rog:

Desetletje skupnostnega in vključevalnega razvoja bodočega kulturnega Centra Rog

Razvojna zgodba Centra Rog je dinamična in dolga, inovativna in kompleksna, konstruktivna in, roko na srce, konfliktna. A obenem v Sloveniji edinstvena, saj v zgodovini razvoja kulturnih institucij predstavlja najobsežnejši primer izrazito skupnostnega participatornega načrtovanja velike javne investicije. Pomembno orodje vključevanja raznolikih zainteresiranih skupin v načrtovanje prihodnosti tovarne je RogLab, skoraj deset let ob Ljubljanici delujoči izdelovalni laboratorij in pilotni projekt za bodoči Center Rog. Za razvojni model RogLaba je leta 2018 mesto Ljubljana prejelo nagrado za inovativnost evropske mreže Eurocities.

Če ne štejem delovne prakse, ki sem jo kot petnajstletna dijakinja opravila v še delujoči tovarni, sem se profesionalno z Rogom prvič srečala kot vodja evropskega razvojnega projekta Second Chance.

Projekt, ki je potekal med leti 2010 in 2013, je gradil na predho­dnem razvojnem procesu nekdanje tovarne Rog, njegov cilj pa je bil bil preveriti, v koliki meri prva projektna zasnova iz leta 2002 še ustreza dejanskim potrebam bodočih uporabnikov.

Projekt Second Chance je pokazal, da pri tako kompleksnih projektih, kot je revitalizacija nekdanje tovarne Rog, ne zadostuje zgolj razvoj od spodaj navzgor. Horizont takšnega načrtovanja so omejitve interesov skupin ali posameznikov, kar logično vodi v izključevanje skupin ali posameznikov z drugačnimi interesi. Načrtovanje, ki bi potekalo izključno od zgoraj navzdol, pa tudi ne zadostuje, saj ni vpeto v prakso. Izkušnje podobnih projektov kažejo, da se najboljše rešitve kompleksnih situacij izčistijo skozi (praviloma dolgotrajen) dialog različnih skupin deležnikov in odločevalcev.

Razvojni projekt smo zato v prvih treh letih na široko odprli in vanj vključili več kot 300 deležnikov, med katerimi so bili domače in tuje organizacije ter posamezniki s področij oblikovanja, umetnosti, izobraževanja, arhitekture, gospodarstva, pa tudi neposredni sosedje in tedanji uporabniki tovarniških poslopij, ki jih je v tistem času vodilo načelo začasne rabe.

Ugotovili smo, da prvotna idejna zasnova ne ustreza več potrebam časa in potencialnih uporabnikov, ki pogosto delujejo kot samostojni ustvarjalci, mikro podjetniki in raziskovalci, se združujejo v manjših organizacijah, redno pa jih pestijo stiske s prostorom ter omejen dostop do sodobne infrastrukture, materialov in znanj, ki so praviloma “zaprti” v velika podjetja, raziskovalne inštitute in na fakultete.

Pomembno izhodišče so bile tudi globalne okoliščine, povezane s skorajšnjim izčrpanjem fosilnih goriv in zatonom druge industrijske revolucije, za potrebe katere so bile zgrajene institucije in eko­nomski modeli. ki smo jih vajeni. Na prehodu iz tretje, ki jo je zaznamovalo sovpa­danje digitalnih komunikacijskih tehnologij in obnovljivih virov energije, v četrto industrijsko revolucijo, ki prinaša fuzijo tehnologij in briše meje med fizično, digitalno in biološko sfero, potrebujemo nove institucije, ki bodo ljudem pomagale razumeti in navigirati skozi bliskovite in kompleksne tehnološke, ekonomske ter kulturne spremembe, na katere kot družba še nismo dovolj pripravljeni.

Na podlagi teh ugotovitev smo koncept uporabe Centra Rog prilagodili načelom souporabe prostora in demokratizacije proizvodnih sredstev ter začasne in krožne rabe. To bi omogočilo boljši izkoristek javne infrastrukture za večje število ljudi. Vsebinsko pa smo novo institucijo povezali z vrednotami trajnostnega razvoja.

Prenovljen koncept uporabe smo od leta 2012 v malem merilu RogLaba, tj. na 28 kvadratnih metrih, skupaj s partnerskimi organizacijami in uporabniki razvijali in preizkušali tudi v praksi. Infrastrukturno smo se pri tem naslonili na koncept malega izdelovalniškega laboratorija oz. fab laba, v katerem imajo uporabniki dostop do računalniško vodenih proizvodnih tehnologij, kot so tridi­menzionalni tisk, laserski razrez in CNC-rezkanje. Pri oblikovanju dostopnosti so nam bile med drugim v inspiracijo knjižnice, ki so še danes najdemokratičnejše kulturne institucije, v katere lahko vsakdo pride na podlagi poceni članarine, ne glede na starost, spol, politično pripadnost, osebne interese ali okus.

V RogLabu lahko srečate inženirje, oblikovalce, arhitekte, študente, klekljarice, otroke, modne kreatorje, učitelje, tehnologe ali umetnice. Tu se lahko naučijo samostojne rabe strojne opreme, nato pa pridobljena znanja neposredno aplicirajo v razvoj konkretnih izdelkov na RogLabovih odprtih terminih, kjer jih pri delu podpirajo naši tehniki. Naši partnerji v RogLabu izvajajo izobraževalne programe, kot je denimo delavnica izdelave kompozitnih materialov, tečaj 3D modeliranja ipd. RogLabova ekipa partnerske fakultete in osnovne šole podpira pri razvoju njihovih kurikulov in ustvarjalne rabe novih tehnologij. S tematskimi natečaji RogLab spodbuja ustvarjalce, da se lotevajo perečih ali nišnih družbenih tem, za katere na trgu (še) ni interesa. S potujočim laboratorijem FabBox RogLab potuje tudi izven Ljubljane in po odročnejših krajih.

Od leta 2012 je RogLab stičišče 82 lokalnih in tujih organizacij ter več kot 6000 posameznikov, ki so bogat vir informacij, idej, kritik in predlogov. Na podlagi analize njihovih izkušenj in finančne simulacije delovanja bodočega kulturnega centra, ki smo jo opravili v sodelovanju z ljubljansko Ekonomsko fakulteto, smo leta 2019 pred seboj imeli novi koncept uporabe bodočega Centra Rog. Ta novi koncept smo ponovno predložili v prevetritev. Tokrat skupini štiridesetih deležnikov, ki so vidni akterji na področjih izobraževanja, novih tehnologij, umetnosti, arhitekture, oblikovanja, podjetništva in medsektorske sodelovanja. Ta skupina je prispevala še zadnje dopolnitve in končni dopolnjeni koncept uporabe Centra Rog smo jeseni 2020 objavili v pregledni brošuri. (link: https://roglab.si/assets/Uploads/dokumenti/Katalog-RogLab-in-Center-Rog-2020.pdf)

Upam, da bo naslednji korak Mestne občine Ljubljana prenos vsebin in principov delovanja z malega merila RogLaba na veliko merilo Centra Rog ter razvoj fleksibilega upravljavskega modela, ki bo služil demokratičnemu poslanstvu nove institucije. Na ta način bo Center Rog s svojo sodobno infrastrukturo, znanjem in mednarodnimi povezavami lahko ponudil ustvarjalcem, organizacijam, malim podjetjem in meščanom ustvarjalno podporno okolje za razvoj družbeno koristnih inovativnih projektov, ki bodo odgovarjali na izzive 21. stoletja.

Meta Štular, vodja RogLaba

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja