• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Arhitektura,Dediščina
/
11 februarja, 2021

Pogovor o Rogu s predstavniki MOL

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

O problematiki Roga smo pisali z več zornih kotov. Raznolikost pogledov odstira kompleksnost teme. O Rogu smo objavili nekaj kolumen. Pisali smo že o tem, kdo je Rog uporabljal, kaj so ustvarjalcem prostori omogočali in kaj bi mesto izgubilo s posegi na območju. Predstavili smo pogled arhitekta, avtorja zmagovalne rešitve za ohranitev stavbne dediščine in ureditev območja. Kaj pa bo mesto lahko pridobilo? Zakaj je obnova smiselna? Kaj se je na območju dogajalo od leta 2008, ko je bil izveden javni natečaj? V čem je vrednost javnega natečaja in izvedbe ter prenove območja Rog? Za celosten vpogled smo h komentarju povabili tudi predstavnike MOL, ki ima stavbo v lastništvu.

Kakšne programe MOL predvideva v prenovljenemu Rogu?

Na Mestni občini Ljubljana si že vrsto let prizadevamo degradirano območje nekdanje tovarne Rog prenoviti v Center Rog, javno kreativno stičišče, ki bo dostopno vsem in bo prvenstveno namenjeno izvajanju družbeno koristnih inovativnih projektov. Z revitalizacijo in urejanjem tega območja bomo pridobili novo ustvarjalno stičišče ter povezavo med mestnim središčem, kulturnim centrom Metelkova, novo Galerijo Cukrarna in Palačo Cukrarna. Center Rog bo zagotovil prostore preko 500 ustvarjalcem in kreativnim skupinam na preko 8.000 m2 novih sodobnih produkcijskih površinah. Brošura o načrtovanih programih v Centru Rog, ki bodo Ljubljano popeljali v novo obdobje ustvarjalnosti in kakovosti življenja, je tukaj: https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/mol-prevzela-obmocje-nekdanje-tovarne-rog-2/. Rog bomo začeli prenavljati predvidoma junija letos, ko bo izbran izvajalec. Dela bodo predvidoma trajala od 15 do 18 mesecev, projekt bo predvidoma dokončan leta 2023. Projekt bo stal okoli 16 milijonov evrov brez DDV. Zanj so zaenkrat predvidena proračunska sredstva MOL, če se bo pojavila možnost evropskih sredstev, bomo v MOL zanje kandidirali.

Kdo bodo uporabniki oz. ali bodo prostor lahko uporabljali tudi do sedanji začasni uporabniki?

Od leta 2006 je nekdanja tovarna Rog nudila začasen prostor uporabnikom z različnih področij delovanja. Tam so po dogovoru z MOL lahko ustvarjali, vendar so bili seznanjeni, da to velja le začasno – do začetka prenove. Na svoji takratni skupščini so začasni uporabniki Roga sprejeli 3 sklepe: da se v Rogu ne bo zbiralo več kot 100 ljudi hkrati, da v Rogu ne bodo spali, da bodo Rog zapustili, ko bo MOL začela s prenovo. Jasno je bilo, da je območje nekdanje Tovarne Rog nevarno, brez elektrike in vode ter ekološko sporno in da je temeljita obnova neizogibna.

Opišite dosedanje aktivnosti, ki so vključevale javnost (in dosedanje začasne uporabnike Roga) pri pripravi projekta.

Bolj poglobljena komunikacija z nekdanjimi uporabniki je potekala od leta 2007 dalje, ko smo imeli intenzivne sestanke glede ureditve odnosov med MOL in začasnimi uporabniki Roga.

Večkrat smo se sestali s predstavniki začasnih uporabnikov Roga. Ti predstavniki naj bi zastopali interese vseh delujočih skupin ali organizacij oz. njihovih predstavnikov na predmetnem območju, njihove sklepe naj bi potrjevala skupščina. Pogovori s prav vsemi skupinami in posamezniki – uporabniki – ne bi mogel biti učinkovit, ker bi bil preveč razpršen. Zato smo konstruktivne predloge pričakovali od predstavnikov, ki pa jih žal nismo prejeli.

V nobenem trenutku nekdanji začasni uporabniki Roga niso podali nobenega predloga glede dogovora z MOL. Ta predlog ne obstaja:
– ne v obliki sklepa Skupščine začasnih uporabnikov, ki je edina lahko potrjevala takšne odločitve,
– ne v obliki predloga v postopku pogajanj med MOL in začasnimi uporabniki  v letu 2016 in 2017,
– ne v obliki predloga sodišču v postopku mediacijskega poskusa reševanja konflikta,
– ne v obliki kakršnegakoli dopisa MOL-u.

V MOL smo iskali možne načine rešitve in sobivanja z začasnimi uporabniki, ponudili smo določen del prostora v novem Centru Rog v brezplačno uporabo začasnim uporabnikom in ohranitev avtonomije, ponujali nadomestne lokacije itd. Ničesar niso sprejeli.

Začasni uporabniki Roga so bili vključeni tudi v analize in okrogle mize, ki so potekale v okviru  EU projekta Second Chance med leti  2010–2013. Projekt je bil namenjen prav analizi in pripravi izhodišč za delovanje in vsebine bodočega Centra Rog. Te aktivnosti je nato nadaljeval in jih še danes izvaja Rog Lab, ki je do danes v komunikacijo o prihodnosti tovarne Rog vključil preko 6000 posameznikov, domačih in tujih ekspertov. Vsakič, ko smo na MOL prejeli povabilo na skupščino Roga, smo se odzvali, vendar pa skupščina že dlje časa ni bila sklicana. Uporabniki Roga so sami sprejeli tudi pravila začasne uporabe, ki so nam ga posredovali leta 2007. Iz tega je razvidno, da so se tudi sedanji uporabniki Roga zavedali, da gre za začasno uporabo, čeprav nekateri od njih sedaj trdijo drugače. Videti je, da sedanji uporabniki Roga ne spoštujejo sklepov skupščine iz leta 2007.

V obdobju 2018 do 2020 je bilo v Rogu več primerov nasilja, kar je imelo za posledico izselitev nekaterih in tudi nasilno deložacijo posameznikov in skupin, ki so jo izvajali nekdanji začasni uporabniki. Tudi s temi smo bili v tem času v dogovorih za iskanje prostorskih rešitev. Med njimi so tudi predstavniki Koncertne dvorane, enega od večjih producentov v nekdanji tovarni Rog, ki so morali zaradi groženj in celo napada zapustiti prostor v Rogu.

S posameznimi uporabniki smo že več let v dogovarjanjih za nadomestne prostore. Med njimi denimo tudi za največje in najbolj številčne uporabnike skate parka v Rogu. Z uporabniki skate parka v Rogu smo že pred časom sklenili dogovor o tem, da se preselijo v nov skate park (v primeru, da uspejo na razpisu), ki se gradi v Stožicah. Odprt bo v maju 2021.

MOL nevladnim organizacijam in posameznikom transparentno in na osnovi javnih razpisov ponuja brezplačno uporabo prostorov, ki so v lasti MOL. Za kulturo (NVO in samostojni ustvarjalci), socialo in zaščito najranljivejših prebivalcev v Mestni občini Ljubljana sicer brezplačno oddajamo v najem 408 prostorov, v skupni velikosti 33.000 kvadratnih metrov. V športnih objektih pa letno za klube nudimo 280.000 ur brezplačne vadbe. Vsi nekdanji uporabniki Roga lahko pod enakimi pogoji kandidirajo na javnih razpisih za pridobitev brezplačnih prostorov v uporabo.

Žalosti nas, da smo za uresničitev projekta Center Rog izgubili skoraj pet let. Žal nam je predvsem za okoliške prebivalce, ki so glasno izražali nezadovoljstvo z obstoječim stanjem na tem območju, tako glede varnosti, hrupa in komunalne neurejenosti. Veseli pa nas, da smo končno lahko začeli rušitvena dela za vzpostavitev Centra Rog, s čimer bo celotno degradirano območje nekdanje tovarne dobilo novo arhitekturno in programsko vsebino, izredno pomembno za razvoj mesta.

*

Komentar Mete Štular, vodje RogLaba pilotnega projekta Centra Rog:

Desetletje skupnostnega in vključevalnega razvoja bodočega kulturnega Centra Rog

Razvojna zgodba Centra Rog je dinamična in dolga, inovativna in kompleksna, konstruktivna in, roko na srce, konfliktna. A obenem v Sloveniji edinstvena, saj v zgodovini razvoja kulturnih institucij predstavlja najobsežnejši primer izrazito skupnostnega participatornega načrtovanja velike javne investicije. Pomembno orodje vključevanja raznolikih zainteresiranih skupin v načrtovanje prihodnosti tovarne je RogLab, skoraj deset let ob Ljubljanici delujoči izdelovalni laboratorij in pilotni projekt za bodoči Center Rog. Za razvojni model RogLaba je leta 2018 mesto Ljubljana prejelo nagrado za inovativnost evropske mreže Eurocities.

Če ne štejem delovne prakse, ki sem jo kot petnajstletna dijakinja opravila v še delujoči tovarni, sem se profesionalno z Rogom prvič srečala kot vodja evropskega razvojnega projekta Second Chance.

Projekt, ki je potekal med leti 2010 in 2013, je gradil na predho­dnem razvojnem procesu nekdanje tovarne Rog, njegov cilj pa je bil bil preveriti, v koliki meri prva projektna zasnova iz leta 2002 še ustreza dejanskim potrebam bodočih uporabnikov.

Projekt Second Chance je pokazal, da pri tako kompleksnih projektih, kot je revitalizacija nekdanje tovarne Rog, ne zadostuje zgolj razvoj od spodaj navzgor. Horizont takšnega načrtovanja so omejitve interesov skupin ali posameznikov, kar logično vodi v izključevanje skupin ali posameznikov z drugačnimi interesi. Načrtovanje, ki bi potekalo izključno od zgoraj navzdol, pa tudi ne zadostuje, saj ni vpeto v prakso. Izkušnje podobnih projektov kažejo, da se najboljše rešitve kompleksnih situacij izčistijo skozi (praviloma dolgotrajen) dialog različnih skupin deležnikov in odločevalcev.

Razvojni projekt smo zato v prvih treh letih na široko odprli in vanj vključili več kot 300 deležnikov, med katerimi so bili domače in tuje organizacije ter posamezniki s področij oblikovanja, umetnosti, izobraževanja, arhitekture, gospodarstva, pa tudi neposredni sosedje in tedanji uporabniki tovarniških poslopij, ki jih je v tistem času vodilo načelo začasne rabe.

Ugotovili smo, da prvotna idejna zasnova ne ustreza več potrebam časa in potencialnih uporabnikov, ki pogosto delujejo kot samostojni ustvarjalci, mikro podjetniki in raziskovalci, se združujejo v manjših organizacijah, redno pa jih pestijo stiske s prostorom ter omejen dostop do sodobne infrastrukture, materialov in znanj, ki so praviloma “zaprti” v velika podjetja, raziskovalne inštitute in na fakultete.

Pomembno izhodišče so bile tudi globalne okoliščine, povezane s skorajšnjim izčrpanjem fosilnih goriv in zatonom druge industrijske revolucije, za potrebe katere so bile zgrajene institucije in eko­nomski modeli. ki smo jih vajeni. Na prehodu iz tretje, ki jo je zaznamovalo sovpa­danje digitalnih komunikacijskih tehnologij in obnovljivih virov energije, v četrto industrijsko revolucijo, ki prinaša fuzijo tehnologij in briše meje med fizično, digitalno in biološko sfero, potrebujemo nove institucije, ki bodo ljudem pomagale razumeti in navigirati skozi bliskovite in kompleksne tehnološke, ekonomske ter kulturne spremembe, na katere kot družba še nismo dovolj pripravljeni.

Na podlagi teh ugotovitev smo koncept uporabe Centra Rog prilagodili načelom souporabe prostora in demokratizacije proizvodnih sredstev ter začasne in krožne rabe. To bi omogočilo boljši izkoristek javne infrastrukture za večje število ljudi. Vsebinsko pa smo novo institucijo povezali z vrednotami trajnostnega razvoja.

Prenovljen koncept uporabe smo od leta 2012 v malem merilu RogLaba, tj. na 28 kvadratnih metrih, skupaj s partnerskimi organizacijami in uporabniki razvijali in preizkušali tudi v praksi. Infrastrukturno smo se pri tem naslonili na koncept malega izdelovalniškega laboratorija oz. fab laba, v katerem imajo uporabniki dostop do računalniško vodenih proizvodnih tehnologij, kot so tridi­menzionalni tisk, laserski razrez in CNC-rezkanje. Pri oblikovanju dostopnosti so nam bile med drugim v inspiracijo knjižnice, ki so še danes najdemokratičnejše kulturne institucije, v katere lahko vsakdo pride na podlagi poceni članarine, ne glede na starost, spol, politično pripadnost, osebne interese ali okus.

V RogLabu lahko srečate inženirje, oblikovalce, arhitekte, študente, klekljarice, otroke, modne kreatorje, učitelje, tehnologe ali umetnice. Tu se lahko naučijo samostojne rabe strojne opreme, nato pa pridobljena znanja neposredno aplicirajo v razvoj konkretnih izdelkov na RogLabovih odprtih terminih, kjer jih pri delu podpirajo naši tehniki. Naši partnerji v RogLabu izvajajo izobraževalne programe, kot je denimo delavnica izdelave kompozitnih materialov, tečaj 3D modeliranja ipd. RogLabova ekipa partnerske fakultete in osnovne šole podpira pri razvoju njihovih kurikulov in ustvarjalne rabe novih tehnologij. S tematskimi natečaji RogLab spodbuja ustvarjalce, da se lotevajo perečih ali nišnih družbenih tem, za katere na trgu (še) ni interesa. S potujočim laboratorijem FabBox RogLab potuje tudi izven Ljubljane in po odročnejših krajih.

Od leta 2012 je RogLab stičišče 82 lokalnih in tujih organizacij ter več kot 6000 posameznikov, ki so bogat vir informacij, idej, kritik in predlogov. Na podlagi analize njihovih izkušenj in finančne simulacije delovanja bodočega kulturnega centra, ki smo jo opravili v sodelovanju z ljubljansko Ekonomsko fakulteto, smo leta 2019 pred seboj imeli novi koncept uporabe bodočega Centra Rog. Ta novi koncept smo ponovno predložili v prevetritev. Tokrat skupini štiridesetih deležnikov, ki so vidni akterji na področjih izobraževanja, novih tehnologij, umetnosti, arhitekture, oblikovanja, podjetništva in medsektorske sodelovanja. Ta skupina je prispevala še zadnje dopolnitve in končni dopolnjeni koncept uporabe Centra Rog smo jeseni 2020 objavili v pregledni brošuri. (link: https://roglab.si/assets/Uploads/dokumenti/Katalog-RogLab-in-Center-Rog-2020.pdf)

Upam, da bo naslednji korak Mestne občine Ljubljana prenos vsebin in principov delovanja z malega merila RogLaba na veliko merilo Centra Rog ter razvoj fleksibilega upravljavskega modela, ki bo služil demokratičnemu poslanstvu nove institucije. Na ta način bo Center Rog s svojo sodobno infrastrukturo, znanjem in mednarodnimi povezavami lahko ponudil ustvarjalcem, organizacijam, malim podjetjem in meščanom ustvarjalno podporno okolje za razvoj družbeno koristnih inovativnih projektov, ki bodo odgovarjali na izzive 21. stoletja.

Meta Štular, vodja RogLaba

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiIntervju: Galerija Dessa
NaslednjiScapelab: arhitektura tehnološkega humanizmaNext
Povezani članki
Loading...
Arhitektura

Cerkev Sv. Janeza Boska v Mariboru

29 januarja, 2017
ArhitekturaOglas

Odprti so natečaji festivala Tresk #11!

25 februarja, 2020
Arhitektura

M atelje: Hiša med gorami

15 aprila, 2022
Arhitektura

Miha Čebulj Arhitektura: Hiša NB

16 februarja, 2018
Arhitektura

Predjamski grad: Krajinska dotikanja

8 avgusta, 2019
Arhitektura

Medprostor: Strokovne podlage za plovnost Ljubljanice

7 aprila, 2020
ArhitekturaKulturaOsebnosti

Anja Humljan: Kako čutiš svoje mesto?

27 maja, 2015
Arhitektura

Upravljanje s propadom?

22 junija, 2015
1 2 … 157
The international competition “Floating pavilion o…
The international competition “Floating pavilion o…
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo