Spoštovani župan Zoran Janković!

V Sloveniji se zaključuje eden od najzgodnejših vročinskih valov v zgodovini. Vročinski valovi so v zadnjih desetletjih v Evropi povzročili več smrti kot katerikoli drug ekstremen vremenski dogodek,¹ še posebej močno pa prizadanejo mesta. Tudi Ljubljana se v obdobju ekstremne vročine segreje hitreje kot podeželje, ponoči pa se manj ohladi. V prihodnjih letih bodo vročinski valovi v Ljubljani še pogostejši, temperature pa višje.

Mestna občina Ljubljana ima na voljo dovolj podatkov, da lahko ukrepa že zdaj. ARSO redno beleži povprečno temperaturo v Ljubljani (ki narašča) in število vročih dni, ko temperatura preseže 30 °C (ki prav tako narašča). L. 2016 so raziskovalci ZRC SAZU določili lokacije v Ljubljani, kjer je nadpovprečno vroče.² Vemo tudi, da je v obdobju vročinskih valov v Ljubljani in Mariboru v letih 2006–2015 umrlo dvakrat več prebivalcev kot na podeželju.³ Vročino težko prenašajo tudi živali.

Ko je vroče, se Ljubljana spremeni. Prebivalci se zadržujejo v stanovanjih, po mestu opravijo le nujne poti in na lastni koži občutijo, kako vročina vpliva na slabšo koncentracijo, manjšo delovno opravilnost, utrujenost in izčrpanost. Že ob trenutnem vročinskem valu strokovnjaki opozarjajo, naj ljudje ostanejo doma in bodo čim manj zunaj. Ob vseh prihodnjih vročinskih valovih bo enako. Ljubljana v vročini ostane brez ljudi – mesto brez ljudi pa je mrtvo mesto.

Nimamo več časa za čakanje. Ljubljana že letos potrebuje konkretno, koherentno in ambiciozno strategijo, s katero se bo borila proti posledicam podnebnih sprememb, med katerimi je tudi vročina. Strategijo nujno potrebujemo, če želimo mesto narediti znosno za bivanje v vse bolj vročih poletjih. Nujno potrebujemo uresničevanje zelenega sistema mesta, več parkov in drugih zelenih površin, več dreves s košatimi krošnjami, vodne površine, zelene ulice z manj prometa in druge dolgoročne ukrepe za hlajenje mesta.
Ne potrebujemo le besed in ne potrebujemo samo začasnih in kozmetičnih ukrepov. Strategijo in akcijo za boj proti vročini potrebujemo zdaj. Vsak vroč mesec, ki ga zamudimo, pomeni manj življenja v Ljubljani – na žalost celo dobesedno.

Podpisniki:

Prostorož
IPoP – Inštitut za politike prostora
Focus, društvo za sonaraven razvoj
Trajna, društvo za razvoj trajnostnega oblikovanja
Ljubljanska kolesarska mreža
Mladi za podnebno pravičnost
Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Zavod Bunker
PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Društvo krajinskih arhitektov Slovenije Ekologi brez meja
IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora ZaMestoPoDveh, društvo za mesto po meri ljudi Zveza potrošnikov Slovenije Slovenska kolesarska mreža
Greenpeace v Sloveniji
Ljubljansko geografsko društvo
CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp
Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) KUD Obrat
Matej Praprotnik, kolesarski župan Ljubljane
Poligon kreativni center
Center arhitekture Slovenije
AKC Metelkova mesto
Društvo EnaBanda
ŠOFA – Študentska organizacija Fakultete za arhitekturo ZAGON, Študentsko društvo Inštitut za zdravje in okolje
Društvo za permakulturo Slovenije
Medvrstni kolektiv Krater
Prometne tegobe Ljubljane
LINA – evropska arhitekturna platforma
Društvo Dinaricum
Društvo Iskra
Iniciativa LOM – Ljubljana odprto mesto
Društvo Maja Farol
Est=etika, društvo za vzpodbujanje etike v prostoru Organizacija za participatorno družbo
INTERSO – Inštitut za individualno in družbeno odgovornost
Hiša! Društvo za ljudi in prostore, so.p
Slovensko društvo evalvatorjev
Destilator, klub trajnostnih rešitev
Zavod Zora
Lista kolesarjev in pešcev
ABAKKUM, zavod za krajino, kulturo in umetnost
Nika Grabar u.d.i.a.
Tadej Glažar u.d.i.a.
dr. Peter Kumer, Mediteranski inštitut za okoljske študije, ZRS Koper
Damjana Zaviršek Hudnik u.d.i.a.
Klemen Ploštajner
Sodelavci ZRC SAZU:
dr. Kozma Ahačič
dr. Saša Babič
Mateja Belak
dr. Martina Bofulin
dr. Majda Černič Istenič
dr. Nataša Gliha Komac
dr. Maja Godina Golija
dr. Marjetka Golež Kavčič
dr. Barbara Ivančič Kutin
dr. Andraž Jež
dr. Marko Juvan
dr. Katarina Keber
dr. Duška Kneževič Hočevar
dr. Katja Kobolt
dr. Žiga Kokalj
dr. Tina Košak
dr. Mojca Kovačič
dr. Miha Kozorog
dr. Simona Kralj Fišer
dr. Rebeka Kunej
dr. Daša Ličen
dr. Oto Luthar
Primož Mesner
dr. Jernej Mlekuž
Rok Mrvič
Peter Pehani
dr. Gregor Pobežin
dr. Dan Podjed
dr. Saša Poljak Istenič
dr. Mateja Ratej
dr. Miha Seručnik
dr. Helena Seražin
dr. Ingrid Slavec Gradišnik
dr. Katarina Šter
dr. Borut Telban
dr. Jernej Tiran
Agata Tomažič
dr. Tadej Troha
dr. Tatjana Veljanovski
dr. Miha Zobec
dr. Andrejka Žejn
BigSEE
Zavod BIG
Društvo arhitektov Ljubljana
Outsider, revija, ki presega meje

¹ Ana Hojs, Simona Perčič, Tanja Cegnar in Mojca Dolinar. Vpliv vročinskih valov na zdravje ljudi. kazalci.arso.gov 13. 10. 2019.
² Blaž Komac, Rok Ciglič, Alenka Loose, Miha Pavšek, Svetlana Čermelj, Krištof Oštir, Žiga Kokalj in Maja Topole. Urban Heat Island in the Ljubljana City. Francesco Musco (ur.). Counteracting Urban Heat Island Efects in a Global Climate Change Scenario. Cham: Springer International Publishing, 2016. 323–344.
³ Lenart J. Kučić. Vročinski valovi: Globalno segrevanje ogroža več 100.000 Slovencev. Pod črto 4. 12. 2018.