Te dni mineva sto let od dokončanja cerkvice sv. Duha na Javorci. Pred nekaj dnevi so se zbrani s slovesnostjo poklonili spominu na graditelje malega secesijskega dragulja iz prve svetovne vojne, ki je planine na obeh straneh Soče spremenila v s krvjo prepojena bojišča. Cerkvica na Javorci je podobno kot v zadnjem času medijsko bolj izpostavljena Ruska kapelica in že izginula džamija pod Mangartom (pravzaprav so arheologi pred kratkim ugotovili, da sta bili na bojišču vsaj dve džamiji!) eden izmed najbolj ganljivih ostalin velike morije ob Soči. Objekt so postavili vojaki in častniki 3. gorske brigade XV. Korpusa Avstro-ogrske armade v spomin na svoje padle tovariše. Imena umrlih so vžgali v velike lesene table na notranjih stenah, ki jih lahko v napol tehničnem občudovanju in napol ekstencialni grozi odpremo – za njimi se skrivajo nove table. Imen vseh umrlih je 2808 – kljub vrtljivim tablam, ki omogočajo vpis večjega števila mrtvih kot, če bi jih napisali samo na stene, bi za enakovredno obeleženje vseh umrlih na Soški fronti potrebovali kar sto do dvesto takšnih cerkva (ocene mrtvih, pa tudi ranjenih in ujetih, se še danes močno razlikujejo in segajo od 200.000 do več kot milijon ljudi).

Table z imeni vojakov v cerkvi sv. Duha na Javorci. Vir: http://www.potmiru.si

Interier s svojo ikonično modro tonirano geometrijsko poslikavo izkazuje sledi umetniško ambicioznega, čeprav v skromnih materialnih razmerah realiziranega umetniškega dela. Cerkev je secesijska, vendar pa se v njej bolj kot nam bližje sledi mehke secesije, ki jo srečujemo na primer na Miklošičevem trgu v Ljubljani, prepoznavamo bolj trde, severne vplive. Kdo je torej avtor slavne male cerkvice in zakaj o njem ne vemo prav veliko?

Cerkev je zasnoval Remigius Geyling, dunajski arhitekt, slikar, ilustrator in scenograf ter član združenja Secesija. Rodil se je leta 1878 na Dunaju in tam leta 1974, 96 let pozneje, tudi umrl. Izšel je iz umetniške družine: njegov oče Rudolf Geyling je bil slikar zgodovinskih prizorov, njegov ded Carl Geyling pa znani slikar krajin. Remigius Geyling je bil v letih 1909-1911 in 1922-195 glavni scenograf dunajskega Burgtheatra, kjer je oblikoval oder za preko 400 gledaliških produkcij.

Ohranjen model gledališke scenografije za predstavo Cezar in Kleopatra Remigiusa Geylinga. Vir: http://www.theatermuseum.at

Odlikoval se je kot tehnični inovator: že leta 1925 je pri predstavi Peer Gynt kot scenografski element uporabljal projekcijo diapozitivov. Je tudi avtor oltarnega mozaika v slavni Wagnerjevi cerkvi na Steinhofu. Od leta 1926 pa do konca druge svetovne vojne je bil tudi profesor na dunajski Umetnostnoobrtni šoli. V času prve svetovne vojne, ko je prevzel zasnovo in oblikovanje cerkve na Javorci, je služil cesarju kot nadporočnik, organizacijo in tehnično vodenje gradnje pa je prevzel njegov vojni tovariš poročnik Geza Jablonszky.

Njegove ustvarjalne energije so bile poleg scenografiji in slikanju na steklo posvečene tisku; Geyling je bil ustanovni član časopisa Muskete, karikaturist in oblikovalec mnogih razglednic Dunajskih delavnic (Wiener Werkstätte). Poleg tega je bil tudi eden pionirjev filmske scenografije.

Geylingovo dolgo življenje ni potekalo povsem brez senc. Pred vzponom nacistov na oblast in priključitvijo Avstrije Nemškemu rajhu je bil prostozidar. Ko je hotel svoje članstvo po koncu druge svetovne vojne obnoviti, so ga nekdanji kolegi v dunajski Veliki loži zavrnili, ker naj bi bil član nacistične stranke. Ker pa so vsi akti dunajske izpostave nacistične stranke izgubljeni, teh trditev poznejši raziskovalci niso mogli ne potrditi ne ovreči.

Stol, ki ga je oblikoval Remigius Geyling

Geyling je v avstrijskem prostoru še danes bolj znan kot pri nas; cerkvica sv. Duha je navsezadnje njegovo edino delo na področju današnje Slovenije. Vendar pa je ravno to delo kakovostni presežek številčno bogatega in raznolikega opusa. Nam pa lahko s svojim nekoliko tujim umetniškim izrazom podobno kot Ruska kapelica ali samo še na fotografijah ohranjena džamija kaže stranski produkt koncentracije uničevalne moči dveh monarhij na področju majhnega Posočja: neverjetna barvitost narodov, ver in umetniških izrazov, ki so se zbrali zaradi pobijanja, je za sabo pustila tudi spomenike preprostega in včasih naivnega upanja.

Napisal: Miloš Kosec

Več o cerkvici na Javorci in arhitektu Geylingu preberite v tiskani reviji Outsider, kjer smo zgodbo in zgodovino podrobno raziskali!

Naročilo:  Outsider (#07).