3biro v svojih delih pogosto združuje tradicionalne principe s sodobno arhitekturo. Stalnica njihove arhitekture je les. Lesena je tudi zadnja arhitekturna realizacija hiša Mlačevo. Umeščena je na nagnjeno parcelo znotraj vaške zazidave. Kompakten volumen omogoča racionalno umestitev funkcionalih potreb petčlanske družine na relativno majhni površini. Ob cesti je vhod, parkiranje in priročna lopa. Osrednji bivalni del združije v bivalne prostore v pritličju in spalne v nadstropju. Podolgovat volumen je zaključen z nadkrito teraso.

3biro so prof. Janez Koželj, Blaž Rupar in Tina Rupar Kobe. Z njimi smo se pogovarjali o sodobni leseni gradnji stanovanjskih hiš in kje se srečuje tradicija s sodobno arhitekturo.

mla_situacija_sv_gradnja_www
Vaša dela odražajo usklajenost z okoljem v katerega so umeščena. Kakšna so izhodišča pri umeščanju v prostor?
Prilagoditi se danostim, izkoristiti vse možnosti lokacijskih pogojev in terena, po možnosti popraviti obstoječa neskladja v okolici.   Vsaka hiša je izraz tega, kako je postavljena na parcelo, na kaj se naslanja, kam se odpira, kje zaslanja, kako so povezane poti okoli hiše, kako so razporejeni programski sklopi, kako je členjena, kako zgrajena.

Kaj vam pomeni tradicija in tradicionalno stavbarstvo?

Tradicija je izhodišče sodobne trajnostne arhitekture. Tradicionalna gradnja se je prilagajala  danim pogojem, uporabljala je razpoložljiva naravna gradiva, bila je premišljena, enostavna, varčna in razgradljiva. Njeno izročilo je gradnja v omejenih pogojih ob skromnih možnostih izbora tehnologije in gradiv, kar je zahtevalo od graditeljev domiselno in premišljeno ravnanje pri postavljanju hiš.

mla_situacija_jv_gradnja_www

Med vašimi projekti za enostanovanjske hiše se pogosto pojavijo dvokapne strehe. Je razlog v skladnosti s predpisi iz prostorskih aktov, želja naročnikov ali vaša priljubljena arhitekturna tema?

Tema strehe izhaja v prvi vrsti iz urbanističnih pogojev, ki  predpisujejo obliko strehe in vrsto kritine. Je pa sicer tradicionalna dvokapna streha tudi izziv za raziskovanje novih možnosti uporabe in oblik. Nanjo gledamo kot na prostorsko obliko, ki ima različne konstrukcije, kamor lahko vstavimo različne uporabne prostore, na različne načine lahko oblikujemo strešni zatrep, napušč, čop, razporedimo strešna okna, frčade. Z obliko strehe se najlažje prilagodimo okoliškim stavbam, saj je streha pravzaprav najbolj viden element celovite podobe naselja. Skratka s tradicionalno streho poskušamo v vsakem projektu narediti kaj novega.

mla_j_gradnja

Dvokapne strehe veljajo med arhitekti za manj priljubljene. Zakaj menite, je tako? Zaradi izobraževalnega sistema ali oblikovnih omejitev, ki jih predstavljajo arhitektom? Zakaj so dvokapnice stigmatizirane (med arhitekti)?

Dvokapna streha naj bi bila starinska in zastarela, skratka kmečka. Splošno mnenje je, da je ravna streha osnovni označevalec sodobne arhitekture in tehnološkega napredka. Ta trditev ne drži, saj se da na primer z dvokapno streho oblikovati tudi sodobno obliko mehurčka – bloba in druge, zanimive  organske oblike hiš. Žal mi je, da se zaradi tega predsodka  izgublja valovita strešna krajina in na sploh izgineva tema tako imenovane pete fasade v arhitekturi.

mla_jz_gradnja

V vaših objektih (hiša Mlačevo, hiša Čurile, hiša Lesce, most Glinščica, brvi…) se pogosto pojavljajo poudarjeni palični leseni nosilci. Gre pri tem za reminescenco na tradicionalne lesene konstrukcije – kozolce, ali povsem neodvisno konstrukcijsko rešitev?

Gre za oboje, ampak v obratnem zaporedju. Eno od glavnih izhodišče naših projektov je poiskati optimalno konstrukcijsko rešitev. Lesene konstrukcije, kakršne uporabljamo, imajo tehnično obliko, ki so zaradi logike gradiva posledično vedno tudi reminiscenca na staro ljudsko arhitekturo.

Pri hiši Mlačevo ste zelo drugačno in inovativno oblikovali vhodni del, kjer je pod skupno streho umeščena lopa. Kako je nastal ta element?

Kombinacijo pokritega dvorišča z visoko lopo smo že večkrat uporabili, vendar v drugačni obliki. Vedno si prizadevamo v območju hišnega vhoda ustvariti medprostor pod streho. To je udobno in vabljivo zavetje, ki služi več namenom. Najdemo ga na primer pri seniku, skednju, pri svislih.

Je gradnja hiše, ki je zasnovana po merilih naročnika in skladno z okoljem, cenovno zahtevnejša od povprečne gradnje hiš v Sloveniji?

Nikakor ne. Na ceno oziroma stroške gradnje odločilno vpliva spodobnost in domiselnost projektantov. Preproste konstrukcije in vgradnja industrijskih polizdelkov zagotavljajo nizke stroške gradnje glede na dostavo, obdelavo in vgradnjo. Optimizacija konstrukcij, domiselne in enostavne rešitve, premišljeni projekti, upoštevanje zmožnosti izvajalcev, obvladanje pocenitev, ki niso na škodo kakovosti arhitekture, vse to je del procesa priprave projekta . Naše hiše veljajo za zelo gospodarne in racionalne.

mla_j_gradnja

 Kdaj je za vas arhitekturno delo zaključeno?

Različno od projekta do projekta, od naročnika do naročnika. Gradnja je proces, ki se nikoli ne neha. Hiša in njena okolica se praviloma ves čas dodeluje, izboljšuje, opremlja, preizkuša, tudi, ko je že vseljena.

tip: enodružinska hiša
naročnik: zasebni 
leto projekta: 2014
lokacija: nagnjeno zemljišče v strnjeni zazidavi  parcela: 550m2

površina: 135m(bivalni del)
etažnost: pritličje in nadstropje
konstrukcija: lesena skeletna
fasada: vlaknocementna in lesena prezračevana
faza: v gradnji 
 
projektantska skupina
prof. Janez Koželj u.d.i.a., Tina Rupar Kobe u.d.i.a., Blaž Rupar u.d.i.a., Mina Hiršman m.i.a., Rok Škerjanc abs.arh,
sodelavci
gradbene konstrukcije: Gorazd Mravlja /Sora inženiring d.o.o. 
elektroinštalacije: Miha Uršič /Esprit d.o.o. 
strojne inštalacije: Boštjan Rant s.p.

 

OPOMBA: vsebine na spletni strani se razlikujejo od vsebin v reviji Outsider! Revijo lahko naročite tukaj.

pripravil: Matevž Granda
fotografije: 3biro

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja