Expo 2020 so slovesno odprli prvega oktobra v Dubaju v Združenih arabskih emiratih. Na svetovni razstavi lahko v naslednjih šestih mesecih obiskovalci spoznavajo več kot 190 državnih paviljonov. Letošnjo temo dogodka opisuje iztočnica »Connecting Minds, Creating the Future« (Povezovanje uma, ustvarjanje prihodnosti), razstava pa je razdeljena v tri sklope: Opportunity (Priložnost), Mobility (Mobilnost) in Sustainability (Trajnost). Slovenski paviljon stoji v prostorskem sklopu Trajnost, njegov program, ki je predstavljen z geslom »Slovenia. Green and Smart Experience« (Slovenija. Zeleno in pametno doživetje), pa spodbuja k trajnostnemu razvoju in promovira slovensko gospodarstvo.

Foto: Robert Klun

Zasnovo slovenskega paviljona so kot zmagovalno rešitev natečaja ustvarili v biroju MAGNET DESIGN z arhitektoma Robert Klun v sodelovanju z arhitektom Sandijem Piršem ter sodelavci. Navdušenost nad svetovnimi razstavami pri Klunu izvira iz študentskih let. Takrat je prvič sodeloval na Expu 2000 v Hannovru, ko je skupaj s prof. P. McKeithom pripravil natečajni predlog in ob tem dodobra spoznal koncept Slovenije. Kasneje, leta 2010, so na Expu v Šanghaju za poslovna darila uporabili njegova dizajna kristalnih kozarcev Gaia in Pinus.

Foto: Robert Klun

Ob začetku najinega pogovora Robert Klun opiše glavna vodila pri oblikovanju projekta za Expo. »Zasnova mora biti najprej preprosta in logična ter mora odsevati našo kulturo in identiteto. To je poseben izziv, za katerega menim, da smo ga letošnji snovalci rešili zelo dobro. Predvsem koncept, ki pa žal ni v celoti izveden.«

Foto: https://www.expo2020slovenia.si/sl/mediateka
Foto: https://www.expo2020slovenia.si/sl/mediateka

Obiskovalce Expa 2020 do vhoda v slovenski paviljon vodi pot, obdana z vodno preprogo. Ta jih pripelje do poglobljenega osrednjega reprezentativnega dela, imenovanega Trg Evrope, ki je namenjen druženju in dogodkom. S trga obiskovalci vstopijo v t. i. interaktivno sobo, kjer si lahko ogledajo predstavitev slovenskega turizma in dosežke naših športnikov. Pot nadaljujejo do predstavitvenega prostora, ki promovira gospodarstvo in turizem.Program prvega nadstropja obiskovalcem v t. i. pametni sobi s 360-stopinjsko projekcijo predstavi nekaj pomembnejših domačih podjetij. Na drugi strani si lahko v »zeleni sobi« ogledajo video o slovenskih naravnih danostih, znanstvenih in tehnoloških dosežkih, zgodovinskih osebnostih ter kulturni dediščini. V zgornjem nadstropju je slovensko poslovno središče, zasnovano kot odprt prostor, namenjen protokolarnim dogodkom in poslovnim srečanjem.

Foto: https://www.expo2020slovenia.si/sl/mediateka
Foto: https://www.expo2020slovenia.si/sl/mediateka

Klun je pri oblikovanju projekta želel poudariti tri glavne elemente, najprej je to »vodna preproga kot simbolna povezava z našimi naravnimi bogastvi in viri. Sledi drevesna krošnja (zasnovana kot zelena fasada z več kot 40.000 rastlinami), ki predstavlja 60-odstotno pokritost Slovenije z gozdom. Zadnji element je ribniško sito, ki služi kot ‘senčnik’ gozdu, vodni preprogi, predvsem pa obiskovalcem, ki čakajo na vstop in ogled vsebin. Ima pa ribniško sito še globlji pomen. Poleg tega, da simbolizira moje korenine in je del slovenske identitete ter je izdelan iz lesa, je pravzaprav prvi izvozni produkt Slovencev.« Kot skupni imenovalec slovenske in arabske estetike ima »ribniško sito oblikovno tri linije, ki v strukturi delujejo kot trikotniki in šestkotniki, ti pa so simbolna povezava z arabskim svetom,« doda Klun. Strešna konstrukcija paviljona, pri kateri je bil uporabljen ta navdih, skozi odprtine na razstavno prizorišče igrivo meče sence in govori o temeljitem preučevanju svetlobe pri zasnovi projekta. Tudi izbrani materiali paviljona, kot so steklo, les, kovina in kamen, spodbujajo k trajnostni in razgradljivi gradnji.

 

Izvedbo projekta Klun opiše kot odgovorno, naporno, hkrati pa zelo navdihujočo. »Posebna čast je, da sem Slovenec, kreativec in da sem s tem projektom v Dubaju postavljen ob bok največjim arhitektom današnjega časa. Prav zaradi te časti in obenem odgovornosti sem se ves čas zavzemal in trudil, da smo prišli do gradbenega dovoljenja in vseh potrebnih certifikatov, sploh za gradnjo z lesom. Cilj je bil v kar največjem obsegu realizirati prvotni koncept.« Žal pa pri izvedbi projekta ni bilo želenega posluha s strani naročnika. Klun nadaljuje, da »se je proces dela otežil po podpisu pogodbe med naročnikom in izvajalcem. Začeli so se krčenje proračuna, nerazumevanje glavnih arhitekturnih sporočil projekta ter pomanjkljiva izvedba interierja in programa. Zgodba o slovenskem sodelovanju na Expu je dejansko tako pestra, da bi jo lahko uporabili za filmski scenarij. So pa odzivi na projekt, ki jih prejemam, tri mednarodne nagrade, občudovanje in prepoznavnost Slovenije, ki s paviljonom raste, tisti razlogi, ki me hrabrijo. Dajejo mi navdih in govorijo, da smo delali prav.«

Vir: https://www.expo2020slovenia.si/sl/

Ime projekta: Slovenski paviljon na EXPO 2020 v Dubaju
Avtorji projekta: MAGNET DESIGN – u.d.i.a. Robert Klun, STUDIO PIRSS – u.d.i.a. Sandi Pirš, in sodelavci
Investitor: Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Lokacija: EXPO 2020, Dubaj, ZAE

Leto načrtovanja: januar 2019 – december 2019
Leto izvedbe: 2020/2021

Površine:
Razstavni prostor (zemljišče): 1550 m2
Pokrite površine: 1000 m2

Projektanti:

  • Vse komponente projektiranja: Capital Engineering Dubai in nadzor z načrti MAGNET DESIGN, Slovenija
  • Gradbene konstrukcije: CBD d.o.o., Bruno Dujič

Izvajalci:

Glavni izvajalec gradbeno obrtniških del: Riko, d.o.o.

Notranja oprema: Riko, d.o.o.
Svetila: Intra Lighting d.o.o.
Zunanja ureditev: DESERT DREAM GARDENS
Lesena konsktrukcija: CBD d.o.o.
Izolacijski material: Knauff Isolation

Dobavitelji gradbenih materialov: Riko, d.o.o.
Dobavitelji hišne tehnike: Riko, d.o.o.

Pripravila: Brina Meze-Petrić
Foto: Robert Klun in https://www.expo2020slovenia.si/sl/mediateka

Podprite Outsider z naročnino!

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja