Na obrežju Donave, v beograjski četrti Dorćol, se dvigajo štirje monumentalni silosi, vsak s 28 metri višine in značilno satasto strukturo s skupno 64 celicami. Ti primerki brutalistične arhitekture so nekoč služili kot žitna skladišča v sklopu tovarne “Žitomlin”.
Pobuda za prenovo Silosov
V želji po oživitvi tega industrijskega kompleksa je nevladna organizacija Gaia Movement sprožila projekt revitalizacije. Cilj je bil ustvariti prostor, ki združuje umetnost, izobraževanje, rekreacijo in okoljsko ozaveščenost, hkrati pa ohranja zgodovinski pomen lokacije. Prenova silosov je vključevala več ključnih faz.
Umetniške intervencije
Stene silosov so postale platno za uveljavljene ulične umetnike iz regije. Leta 2020 sta umetnici Jana Danilović in Aleksandra Petković ustvarili prva murala, ki sta tematizirala ekologijo in zdravje. Naslednje leto so se pridružili še drugi umetniki, ki so s svojimi deli obogatili vizualno podobo kompleksa.
Kulturni dogodki
Silosi so postali prizorišče številnih kulturnih prireditev, vključno z glasbenimi koncerti, razstavami in delavnicami, kar je pripomoglo k razvoju lokalne umetniške scene.
Športno-rekreacijski center
Projekt poleg umetnosti in okoljske ozaveščenosti združuje tudi šport. Na dveh baterijah Silosa 3 je zaživelo plezalno prizorišče na prostem z imenom Silosi Utopia. Nameščeno je neposredno nad impresivnim muralom »Zemlja v plamenih«, ki ga je ustvaril priznani umetnik Vuk Đurić – Endo. Umetnina opozarja na hitro taljenje trajno zasneženih gorskih vrhov, ki so simbol domovanja plezalcev in alpinistov po vsem svetu.
Pomemben del te zgodbe soustvarja tudi slovensko podjetje CST d.o.o., pod okriljem katerega deluje blagovna znamka Citywall, eno vodilnih imen na področju plezalnih sten. Njihov prispevek potrjuje, da slovenska inovativnost in kakovost uspešno presegata meje ter aktivno soustvarjata globalno prepoznavne zgodbe.
Sodelovanje na takšnem projektu dokazuje, da lahko povezovanje različnih vsebin – od urbanizma in športa do umetnosti in okoljskih tem – ustvarja navdihujoče prostore za skupnost, hkrati pa odpira vrata zanimivim mednarodnim sodelovanjem.
Trenutno stanje in družbeni vpliv
Danes so beograjski silosi prepoznani kot pomembno kulturno središče, ki privabljajo tako domačine kot turiste. Njihova preobrazba je prispevala k revitalizaciji območja Dorćol, povečala turistični obisk in spodbudila lokalno gospodarstvo. Poleg tega so silosi postali simbol uspešne prenove industrijske dediščine v sodobne namene, kar služi kot navdih za podobne projekte v regiji.
S to celovito prenovo so silosi v Beogradu prešli iz pretežno industrijske funkcije v dinamično stičišče družabnega življenja Beograda – kulture, umetnosti in rekreacije, kar odraža sodobne trende v urbanem razvoju in ohranjanju kulturno dediščino.
Napisala: Ivana Biteznik
