Življenje vas je pripeljalo do trenutka, ko se odločate za obnavljanje ali pa celo grajenje novih bivanjskih prostorov. Spremlja vas nekakšen primarni vzgib po lastnemu angažmaju. Ob misli, da lahko s svojimi rokami prispevate k izboljšanju svojega življenskega prostora in kvalitete bivanja svoje družine, vas prevzame val navdušenja. Ko se lotite načrtovanja, pa vas takoj ustavi več vprašanj kot odgovorov. Veste kje začeti? Sploh posedujete orodja in znanja za grajenje, predvsem pa vztrajnosti, kot so jih nekoč? Koliko časa in energije vam bo projekt vzel? Ali boste z lastnim delom ekonomsko gledano sploh kaj pridobili? Če ja, koliko? Imate ob sebi prave ljudi, ki vam bodo pomagali? Je za samograditeljstvo nujna skupnost? Kaj pa pravni okviri? Je to sploh legalno?
To so bila le nekatera izmed mnogih vprašanj, ki jih je na premiernem predavanju Outsiderjeve Šole mesta v mestu obravnavala arhitektka in moderatorka pogovora Graditi sam, skupaj, Anja Trobec. Pri Plečnikovi Trafiki nas je v sredo, 9. aprila, skupaj z gostoma Jernejem Girandonom (AG BIRO 55) in Juretom Heningsmanom (STRIP LAB) postopoma uvedla v aktualno temo samograditeljstva. Podrobneje smo spoznali dva projekta, ki sta bila prepoznana kot primera dobre prakse, in v katera sta bila gosta večernega pogovora tudi neposredno vpeta.
Jure Heningsman je z nami delil izkušnje, pridobljene s projektom Hiša nad mestom (2021–2024), ki ga je vodil arhitekturni biro STRIP LAB. Družinska hiša, obdana z gozdom na eni strani in mestom na drugi, sprva ni bila načrtovana kot samogradnja. Začetni pogovori z naročnikom so se vrteli predvsem okoli ambienta in v iskanju rešitev za udobno bivanje v severno orientiranem bivalnem prostoru. Za uresničitev gradnje s pomočjo samograditeljstva se je naročnik odločil šele, ko se je seznanil z večjim končnim proračunom, kot ga je pričakoval. Sledila je skupna racionalizacija načrtov in prilagoditve, primerne za delno izvedbo projekta v naročnikovi lastni režiji. Odločili so se za finančno dostopnejše materiale in preprostejši način gradnje, pri tem pa se niso podredili logiki tipskih hiš.
Jure Heningsman je pri tem opozoril na nezanemarljive predhodne izkušnje naročnika, inžinirja strojništva z izkušnjami, ki jih je pridobil v času študentskega dela v mizarski delavnici . Naročnika sta sama s pomočjo bližnjih tako izvedla vgradnjo izolacije in izdelavo fasade kot lesenih okenskih okvirjev, nenazadnje pa sta pomagala pri izdelavipohištva, zbrusila notranje lesene površine, jih pobelila z naravnimi olji, izvedla drenažo ter zasadila zunanji vrt s trajnicami.
Drugi gost večernega pogovora, arhitekt Jernej Girandon je zbranim zaupal o gradnji lastne enodružinske lesene hiše, ki je potekala med leti 2020 in 2022. Sam izhaja iz družine z dolgo tradicijo samograditeljstva, obenem pa se je dobro zavedal finančnega zalogaja, ki ga realizacija željenega projekta predstavlja. Zanj je bilo povsem samoumevno, da se bo izvedbe svojega doma lotil v lastni režiji, zato je za razliko od prvega projekta, arhitekturo že od samega začetka zasnoval z zavedanjem, da bo hiša samograditeljska. S tem namenom je na primer pohitel z izvedbo skeletne konstrukcije in strehe, zaradi katere je delo lahko potekalo tudi v slabem vremenu. Iskal je možnosti pocenitve projekta, pri tem pa izbiral predvsem med naravnimi materiali. Za osnovni gradbeni element hiše je izbral opažno ploščo, modul, kateremu je prilagodil celoten objekt.
Ključno spoznanje Jernejevega projekta Dom v lastni režiji pa vendarle ni bilo v oblikovanju, projektiranju, ali izbiri materiala, temveč v pomenu skupnosti, ki je igrala osrednjo vlogo v njegovi samograditeljski zgodbi. Pri gradnji so mu pomagali tako prijatelji kot družina, pri čemer ocenjuje, da bi se brez nastale skupnosti trileten projekt nedvomno razvlekel v življenjskega. Okoli 4500 ur opravljenega dela je minilo z natančno organizacijo in razdelitvijo nalog, pri čemer je vsak udeleženec poznal svoj dnevni cilj. Jernej je nenazadnje razblinil naše romantiziranje o samograditeljstvu in nam zaupal o odrekanju, managerskih zalogajih in delovnih izzivih, s katerimi se je spopadal tekom procesa gradnje. Kljub realnostim samograditeljstva, slednje vidi kot strategijo za reševanje stanovanjskega problema, ki je s koncem lahko tudi izjemno nagrajujoča.
Tako Hiša nad mestom kot Dom v lastni režiji sta ponudila vrsto iztočnic za nadaljnja vprašanja in odprto razpravo o samograditeljstvu, v katero je moderatorka Anja Trobec aktivno vključila vse prisotne. Tekom debatiranja smo potrdili tezo, da je samograditeljstvo nedvomno stvar skupnosti, pri tem pa je Matevž Granda šel še dlje s komentarjem, da »samograditeljstvo ustvarja skupnost«. Pogovarjali smo se tudi o samograditeljstvu nekoč in danes ter se dotaknili vprašanja, v kolikšni meri ga regulira država.
Včasih je bilo samograditeljstvo del naše kulture. Videti je, da se zaradi stiske ob naraščajočih cenah nepremičnin pozabljena tradicija danes zopet prebuja, znanje pa željnim gradnje v lastni režiji pogosto umanjka.
Tisti, ki ste poučne ure o samograditeljstvu pri Trafiki tokrat zamudili, podrobne odgovore na vsa zadana vprašanja najdete tudi v nedavno izdani monografiji Anje Trobec in Jerneja Girandona: Samograditeljstvo. Monografija se poglablja v zakonodajo ter tehnične in praktične vidike tovrstne gradnje. Avtorja pa sta svoje raziskovalno-analitično delo in lastne izkušnje strnila tudi v majhnem, a vsebinsko bogatem priročniku za samograditelje, ki sta ga vmestila v publikacijo.
Outsiderjevi Šoli mesta v mestu se zopet lahko pridružite naslednji teden, in sicer v sredo, 16. aprila, ob 18:00, ko se bomo v družbi moderatorja, arhitekta Aleša Gabrijelčiča in štirih gostov poučili o temi Mobilnost odprtih mest.
Piše: Pia Miklič
Foto: Jana Jocif
