O zadevi predvidene pozidave dela zelenic v Šišenski soseski 6 smo obširneje že pisali. Kot smo poudarili, je problematika ŠS6 kompleksna in v sebi nosi elemente ključnih problematik naše družbe. Ker enostavni in enostranski pogledi ne zadostujejo za dobro analizo in iskanje odgovorov, smo za pisne odgovore na vprašanja prosili predstavnike treh udeleženih strani v sporu.

Odgovarja Janez Koželj, podžupan in mestni urbanist Mestne občine Ljubljana

Je po vašem mnenju (kot podžupan Ljubljane) za vzdržno in trajnostno rast mesta zgoščevanje pozidave obstoječih urbanih območij ustrezna strategija?

To je edina alternativa razprševanju zazidave in pogubnih posledic suburbanizacije, ki jih povzroča. V več vizijah mest, ki sem jih v zadnjem času pregledal, sta zgoščevanje in mešanje zazidave ključna usmeritev trajnostnega razvoja, ki pa je povezano z varovanjem oziroma zagotavljanjem primernega deleža kakovostnih zelenih površin.   

Kje so možni prostori zgostitev in kakšna gostota bi bila za Ljubljano po vašem mnenju optimalna?

Gostota zazidave je v Ljubljani za pol manjša kot na Dunaju, podobno temu porabimo na kvadratni meter stanovanja največ površin v Evropi. Najbolj običajno merilo za določanje gostote zazidave so običajni urbanistični kazalci o zazidanosti gradbene parcele, o zagotavljanju zelenih površin, deležu raščenih tal, deležu odprtih bivalnih površin, minimalnih odmikih, o vrednostih osončenja sosednjih stavb, ki jih dopolnjuje še drugi kazalci trajnostnega mesta, kot so delež zelenega pokrova dreves, vodnih površin, raznolikosti zelenja ipd.

Kje konkretno bi bilo mogoče zidati nova stanovanja?

Pravzaprav povsod, kjer je mogoče zagotoviti primerne pogoje. Tako kot je to bilo v tradicionalnem mestu, ko stanovanj niso gradili v ločenih funkcionalnih conah, ampak kot del mestnega tkiva v obliki obodne zazidave med štirimi ulicami v tako imenovanih karejih oz. stavbnih otokih z dvoriščem na sredi.

Nasprotniki predvidenih pozidav na zemljišču SŠ6 opozarjajo, da je bilo zemljišče odkupljeno kot skupna zelena površina, kot špekulativna investicija, kasneje pa spremenjeno v zazidalno površino. Kako odgovarjate očitkom? 

Kolikor jo poznam, je ta zgodba bolj zapletena in bi jo težko obravnavali kot del načrtnega zgoščevanja zazidave. Sodi namreč v okvir reševanja posledic prisvajanja zemljišč med razlastninjenjem nekdanjih gradbenih podjetij, ki so gradila družbena stanovanja v stanovanjskih soseskah. Občina je hotela dolgoletni pravni spor razrešiti in pridobiti zemljišča zelenic, parkirišč, cest in poti pridobiti v javno last s tem, da bi v zameno dovolila lastniku zemljišč gradnjo, od predlaganih šestih, štiri trinadstropne stolpiče. Poleg tega občina pogojuje to gradnjo, s katero se je strinjal tudi arhitekt soseske Ilija Arnautović, s soglasjem stanovalcev. Dva stolpiča naj bi se zgradila ob cesti na robu soseske, dva pa v osrčju soseske, kjer je predviden tudi dom za starejše. Gre torej za načelo nadomestitve v razmerju 1:100 v javno korist, kakršnega se poslužujejo tudi na Dunaju. 

V Ljubljani primanjkuje stanovanj. Ali bodo predvidene gradnje na območju doprinesle k reševanju te problematike?

Vsekakor, saj je eden od razlogov za zgoščevanje mesta prav v tem, da se izkoristijo neizkoriščena zemljišča povsod po mestu bodisi v okviru večjih  stanovanjskih območij bodisi v manjših vrzelih strnjene zazidave. Na ta način lahko prihranimo zemljišča v obrobju mesta, zmanjšujemo stroške za gradnjo novih cest, za komunalno in družbeno infrastrukturo, krajšamo poti po opravkih, na delo in v šolo. Še posebej gradnja socialnih stanovanj je smiselna tam, kjer se navezuje na obstoječe vrtce in šole, ki jih prenavljamo, povečujemo in posodabljamo.

Kakšne strategije mesto še izvaja za zagotovitev več novih stanovanj?

Kot rečeno, se gradnja stanovanj iz obrobja mesta postopoma seli proti mestnemu središču in v njegovo zaledje. Tukaj gradi mesto socialna stanovanja glede na razpoložljiva zemljišča v manjših enotah, v tako imenovanih mikro-soseskah, v karejih z javnimi pritličji, v stavbnih nizih in z vzidavami posameznih stavb, namenjenih stanovanjem za mlade. Med drugimi je cilj te strategije tudi oživljanje mesta, s katerim želimo med drugim uravnovešati tudi procese gentrifikacije, s kakršnimi se srečujejo vsa sodobna mesta.

Pripravila: Luka Jerman in Matevž Granda
Naslovna fotografija: Šišenska soseska 6, 2021 (www.ss6.si)