Pri temu naslovu članka ne gre za nikakršno zavajanje. Toliko znaša najemnina v najstarejših socialnih stanovanjih na svetu. No, skoraj. Znesku morate dodati še tri molitve na dan za lastnika.
Minilo je 500 let od ustanovitve kompleksa socialnih stanovanj »die Fuggerei« v mestu Augsburg na Bavarskem. Med leti 1516 in 1523 so zgradili 52 hiš in v kasnejših letih kompleks razširili z dodatnimi stanovanji, trgi in cerkvijo. Ponoči po deseti so zaprli pet glavnih vrat kompleksa. To pravilo je v veljavi še danes. Tudi najemnina je od začetka nespremenjena: poleg treh molitev na dan še en renski goldinar (Gulden) na leto, kar znaša omenjenih 0,88 €. Najemnik mora izpolnjevati še naslednje pogoje: vsaj dve leti mora živeti v Augsburgu, biti mora katoliške veroizpovedi in brez dolgov.
Stanovanja imajo vhod iz ulice. Ni skupnih prostorov. Vsaka družina ima svoje stanovanje. Na 60 kvadratnih metrih so kuhinja, dnevna soba, spalnica in majhna dodatna soba. Pritličnim stanovanjem pripada majhen vrt, nadstropnim pa podstreha. Vsa stanovanja so opremljena s sodobnimi infrastrukturnimi priključki.
Eno od pritličnih stanovanj je javni muzej. Vstopnina za ogled kompleksa znaša 4 €, torej štiri leta in pol bivanja v stanovanju.
Die Fuggerei je dobil ime po družini Fugger, ki je pridobila svoje imetje s tkanjem in trgovanjem. Jakob Fugger Bogati – ustanovitelj socialnih stanovanj – je razširil dejavnost družine z iskanjem srebra in trgovanjem z Benečani. Njegove povezave so segale v Vatikan in habsburško družino. Tako je denimo financiral uspešno izvolitev Karla V., vladarja Svetega rimskega cesarstva (1519).
Die Fuggerei so začeli graditi 1514–1523 pod nadzorom arhitekta Thomasa Krebsa. Leta 1582 je bila dograjena cerkev Sv. Marka (arhitekt Hans Holl). Kasnejše širitve so sledile 1880 in 1838. Danes obsega 67 hiš s 147 stanovanji.
Eden od bolj znanih prebivalcev Fuggereia je bil Franz Mozart (prapraded Wolfganga Amadeusa Mozarta).
Die Fuggerei se vzdržuje z dobrodelnim skladom, ki ga je ustanovil Jakob Fugger Bogati. Delovanje kompleksa dolgoročno omogoča skrbno vodenje sklada; večina dohodkov prihaja iz gozdarstva, v katerega je investiral njegov ustanovitelj.
(Mimogrede: približno 60% Slovenije poraščajo gozdovi. )
Vir: fugger.de, wikipedia.org
Pripravil: M. G.
