Upravljanje s propadom?

Pred uveljavitvijo intenzivnega kmetijstva je bil eden najboljših načinov za pridobitev novih obdelovalnih površin požigalništvo. Ne le, da je požar sam od sebe uničil večino dreves, ki so ovirala razširitev polj, plast pepela je ustvarila tudi izredno rodovitno plast in tako prvinsko pognojila bodoče kmetijske površine. Takšno dinamiko bi lahko razširili tudi na naravi nasprotno…

Nadaljuj z branjem

Urbana regeneracija mestnega jedra z uvajanjem začasne rabe prostora – 4.del

Z moduli začasne rabe interpretiramo idejo fleksibilnih tlorisov, pripravljenih na vselitev. S tem omogočimo hitro menjavanje rab glede na potrebe in uspešnost, prav tako pa nizke stroške uporabnikov modulov znotraj zgodovinskega ustroja starega mesta. Uporabnik poskrbi za specializirano opremo in prodajni material. Z uvajanjanjem modulov se tlorisi poenotijo, postanejo fleksibilni, sanitarni modul pa služi kot…

Nadaljuj z branjem

Urbana regeneracija mestnega jedra z uvajanjem začasne rabe prostora – 3.del

Model začasne rabe je zasnovan na principu malih intervencij, katerih vodilo je takojšnja aplikativnost v prostoru. Ne zahtevajo dolgoročnega načrtovanja in zbiranja sredstev. Predstavljajo prvi sloj pri oblikovanju inkrementalnega izvajanja dolgoročne strategije razvoja. Je intervencija, katera bo ohranila tkivo zdravo dokler se stalna vsebina finančno ne regenerira, oziroma na novo definira. OCENA STANJA Visoke najemnine…

Nadaljuj z branjem

Urbana regeneracija mestnega jedra z uvajanjem začasne rabe prostora – 2.del

AKTIVNA PRITLIČJA Kvaliteta pritličnih funkcij je ključnega pomena za vsesplošno privlačnost mest. Dolge sterilne fasade nam sporočajo; “hodi dalje”. Aktivno pritličje je polno funkcij mešane rabe Dolga sterilna fasada sporoča: “hodi dalje” Živahen mestni utrip je bil samoumeven v starih tradicionalnih mestih do 80 let prejšnjega stoletja. Med nenadzorovanim širjenjem je kapitalizem postal razlog za opuščanje rokodelskih…

Nadaljuj z branjem

Prostori manj koristni kot prazni ne morejo biti

Nacionalni stanovanjski program, ki smo ga predstavili pred kratkim, je odličen primer ‘top-down’ strategije nacionalnega prostorskega načrtovanja. Tokrat pa razglabljamo o tem, kako ‘bottom-up’ akterji že dolgo aktivno spreminjajo našo prostorsko vsakdanjost in kako– s pomočjo medsebojnega povezovanja in vključevanja šriše javnosti – postajajo vse pomembnejši faktor pri postopnem spreminjanju ne le socialne, kulturne in…

Nadaljuj z branjem