• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Arhitektura,Razmislek,Vizije
/
22 junija, 2015

Upravljanje s propadom?

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Pred uveljavitvijo intenzivnega kmetijstva je bil eden najboljših načinov za pridobitev novih obdelovalnih površin požigalništvo. Ne le, da je požar sam od sebe uničil večino dreves, ki so ovirala razširitev polj, plast pepela je ustvarila tudi izredno rodovitno plast in tako prvinsko pognojila bodoče kmetijske površine. Takšno dinamiko bi lahko razširili tudi na naravi nasprotno okolje, mesto. Vsaj od vznika modernosti v osemnajstem stoletju so katastrofe poleg uničenja pogosto prinesle tudi prej nezamisljiv razvoj: izreden razvoj Lizbone po potresu in cunamiju l. 1755 in preobrazba in pospešena rast Ljubljane po potresu l. 1895 lahko služita kot dva značilna primera. Uničenje se z industrijsko revolucijo in ekspanzijo kapitalistične proizvodnje spremeni iz enoznačne katastrofe v ambivalenten pojav: ustvarjati začne priložnosti za nov, še skokovitejši razvoj. Rušenje postane razvojno zaželeno. Lep primer takšnega »razvojnega«, čeprav nenačrtovanega rušenja, podajal. 1797 Goethe v pismu Schillerju, ko mu opiše usodo svoje družinske hiše v Frankfurtu po bombardiranju med vojnami z revolucionarno Francijo:
»Hišo mojega deda skupaj z dvoriščem in vrtom so podjetni ljudje iz patricijskega domovanja frankfurtskega veljaka spremenili v nadvse uporabno trgovsko postojanko. Nenavaden dogodek med bombardiranjem je sicer uničil stavbo, a je še celo danes, na pol porušena, vredna dvakrat več od kupnine, ki jo je zanjo prejela moja družina pred enajstimi leti. Prav verjetno je, da bo ostanke v prihodnosti kupil in obnovil spet kak drug poslovnež, in lahko si je predstavljati, da bo v tem podjetnem mestu in še posebej v mojih očeh postala simbol še tisoč drugih možnosti.«
Večje, kot je uničenje, večji je simbolni in finančni potencial ostanka. Pogorišče ali ruševina sta tako območji, ki z radikalnim razvrednotenjem trenutne vrednosti postaneta potencialno toliko bolj donosni naložbi v prihodnosti. Zato ni naključje, da so prizorišča največjih razvojnih prebojev in investicij, gentrifikacije in pogosto najbolj zanemarjene in uničene četrti. Njihov razvojni potencial, ki ga z razvrednotenjem okrepi uničenje, ne pa dobrodelnost investitorjev, je glavni razlog. Ekstremni primer takšne dinamike bi morda lahko bila Cona v slavnem filmu Stalker (1979) Andreja Tarkovskega. Cona je območje skoraj popolnega postapokaliptičnega uničenja, vendar pa se nekje v njenem osrčju skriva točka, ki naj bi človeku izpolnila najbolj skrite želje. V tej alegoriji si uničenje poda roko s popolnim potencialom: ničvredno in poceni zemljišče na eni strani, neomejena možnost profita na drugi. Bi lahko našli bolj popolne developerske sanje?

stalkerkwld
Andrej Tarkovski: Stalker (1979)

Kljub visoki rasti globalnega prebivalstva, urbanega prebivalstva pa še posebej, je čas skokovitih ekspanzij mest na Zahodu minil že pred nekaj desetletji. Večina mest danes doživlja stagnacijo z rahlimi porasti. Celo svetovno pomembne finančno-poslovni in kreativni centri, kot je London, rastejo le počasi, veliko počasneje kot v obdobju industrijske revolucije. Relativno nova izkušnja za razviti svet pa je spopadanje z opaznim upadom prebivalstva, ki gre z roko v roki s procesi deindustrializacije in selitvijo proizvodnje v države razvijajočega se sveta. Morda najbolj razvpit primer je Detroit, ki je bil v obdobju razcveta eno od svetovnih središč avtomobilske industrije, danes pa služi za kuliso distopičnih fantazij propada. Njegovo izpraznjeno središče in razvrednotena zemljišča so postala priljubljena prizorišča foto safarijev, katerih rezultati, fotografske serije prizorov propada, so se v novem tisočletju začele širiti kot gobe po dežju. Ti fotografi pravzaprav le nadaljujejo dolgo tradicijo nad lastnim propadom fasciniranih opazovalcev. Že v devetnajstem stoletju se je nekoliko nekrofilno zanimanje utelesilo v zanimivem literarno-likovnem motivu Novozelandca med ruševinami katerega izmed nekdaj velikih evropskih mest, kot je na primer Novozelandec na spodnji Doréjevi grafiki, ki skicira ostanke razvaljenega Londona, kot da bi v popotno skicirko beležil rimske ostanke ali razvaline grških templjev.

10
Gustave Doré: Novozelandec pred ruševinami Londona

Detroit je morda skrajni, nikakor pa edini primer sodobnega krčenja mest. Nekateri izmed nekdanjih industrijskih centrov vzhodne Evrope, kjer je deindustrializacija zaradi tranzicije iz komunistične v kapitalistično ekonomijo potekala še posebej hitro in radikalno, doživljajo podobno usodo. Med njimi je vrsta mest nekdanje Nemške demokratične republike, od katerih je Dessau-Roßlau eno izmed huje prizadetih. Nekdaj eden izmed cvetočih centrov industrije je v zadnjih osmih letih izgubil že nad 10% prebivalstva in nič ne kaže, da se bo trend kaj kmalu ustavil, tudi zaradi demografsko izrazito neugodne sestave prebivalstva. Nedavni članek v reviji The Economist pa ponuja vpogled v nenavadno tehniko boja mestnih oblasti z urbano implozijo.
Od leta 2002 naprej se Dessau-Roßlau proti svojemu propadu bori tako, da se uničuje kar samo. Kajpak gre za kontrolirano uničenje: mestni načrtovalci so skozi celoten osrednji predel mesta vrisali pas v obliki črke S, kjer so nato izvedli množične rušitve tovarn in odsluženih stanovanjskih blokov. V centru mesta je tako nastala nova praznina, porasla s trato, med katero se tu in tam dvigajo ohranjene stavbe. To »upravljanje propada«, kakor so ga poimenovali, je do neke mere delovalo blagodejno. Zainteresirani meščani imajo možnost prisvojitve majhnih, 400 m2 velikih kvadratnih parcel te osrednje Cone, na katerih lahko oblikujejo poljubne programe, kar naj bi omogočilo participacijo prebivalcev. Vendar pa je načrt naletel tudi na nepričakovane ovire. Izkazalo se je, da veliko število ljudi ni pripravljeno zapustiti svojih stanovanj iz časa socializma. Poleg tega se je s prvimi rušenji vrednost okoliških stanovanj povečala, deloma zaradi prodora sonca in narave v prej gosto pozidana območja, deloma pa zato, ker je eliminacija dela stavbnega fonda bolj uravnotežila ponudbo in povpraševanje na nepremičninskem trgu. Rušenje, podobno kot gradnja, nikoli ni le nevtralna, »higienična« operacija, ampak ima vedno tudi realne tržne posledice. Zato prebivalci mnogih stavb v teh novih razmerah niso želeli zapustiti in jih prepustiti rušenju. Večina načrta je bila kljub temu uresničena, novo nastala cona uničenja v srcu mesta pa na razvoj območja do neke mere že deluje blagodejno.

dessau
Dessau-Roßlau: poteza kontroliranega uničenja

Vendar pa je pri vrednotenju »upravljanja propada« treba biti previden. Nedvomno gre za korak naprej od postmodernistične prakse rušenja celotnih spodletelih modernističnih sosesk (kot npr. razvpito rušenje soseske Pruitt-Igoe l. 1972) in njihovo nadomestitvijo z novimi, podobno zgrešenimi soseskami. To ponavljanje napak je vse prepogosto spominjalo na arhitekturno parafrazo znanega Marxovega gesla, da se zgodovina vedno ponavlja, prvič kot tragedija (modernizem) in drugič kot farsa (postmodernizem). Vendar pa navidezna demokratična in participativna narava »upravljanja propada« le težko prikriva tudi nekatere druge asociacije. Od oblasti sankcionirano zasebno prisvajanje parcel nas spominja na prisvajanje zemlje v obdobju osvajanja Divjega zahoda in, morda nekoliko bolj aktualno, na neregulirano privatizacijo v obdobju tranzicije. Še najbolj pa nas lahko zmoti dekadentni moment procesa, ki uničevanje razume kot okraševanje mesta. Rušenje ne postane nič drugega kot estetizirano ekonomsko uravnavanje ponudbe in povpraševanja, kjer participacija spremeni meščane v neke vrste nezavedne sostorilce. Morda bi lahko celo trdili, da jih spreminja v novodobno različico starih Rimljanov, ki so bili po propadu Rimskega cesarstva prisiljeni v večstoletno životarjenje med ruševinami, vendar s to pomembno razliko, da jih v ciničnem obratu navduši nad uničevalnimi mehanizmi kapitalistične dinamike in jih pretvori celo v sodelavce pri rušenju lastnega mesta. Se je apokalipsa morda že zgodila, pa je še nis(m)o opazili?

dessau2
400 m2 za vsakogar?

Članek v Economistu sklene z mislijo, da so mesta od nekdaj rastla in propadala ter pri tem nenehno spreminjala obliko, kar je del njihove privlačnosti in lepote. Z mnenjem, da je mesto dinamičen pojav, se lahko le strinjamo, vendar pa ne moremo mimo komentarja, ki ga članek pozabi pristaviti: šarm nenehne rasti in propada je hkrati šarm naravne bitke za preživetje; vsa dinamika in raznovrstna lepota dokumentarcev o živalstvu in rastlinstvu sta pač rezultat naravne selekcije. Želimo, da bi humanistično mesto (Dessau je nenazadnje mesto Bauhausa!) premaknilo svoje ideale više od takšnega darvinističnega razvojnega cikla, pa četudi za ceno slikovitosti.

Miloš Kosec

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiMATEJ GAŠPERIČ: Ko sem se vrnil, sem vedel, da sem s starim življenjem opravil – 3.del
Naslednji100 ustvarjalnih let arhitektke Jute KrulcNext
Povezani članki
Loading...
ArhitekturaOsebnosti

MATEJ GAŠPERIČ: Kavelj 22 ali o boju z birokratskimi mlini na veter – 2.del

17 junija, 2015
Arhitektura

ODSLUŽENI ARHITEKTURNI PLAŠČ

9 avgusta, 2016
Arhitektura

Miloš Kosec: Graditeljeva zločin in kazen

16 avgusta, 2018
Arhitektura

RUŠEVINSKI IMPORT / EXPORT

2 aprila, 2016
ArhitekturaOsebnosti

KONČNO! VSI V SATO BENTO!

17 marca, 2016
Arhitektura

Strela z jasnega

6 decembra, 2016
Arhitektura

“I FEEL DESIGN”

15 julija, 2016
Arhitektura

TRGOVINA MIU MIU V TOKIU

3 marca, 2016
1 2 … 157
The international competition “Floating pavilion o…
The international competition “Floating pavilion o…
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo